<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84865"><dc:title>Statična analiza strešne konstrukcije spomeniško zaščitenega objekta Šenkova domačija</dc:title><dc:creator>Vidic,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosiljkov,	Vlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolinc,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>VSŠ</dc:subject><dc:subject>ostrešje</dc:subject><dc:subject>laboratorijsko preizkušanje lesa</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>trapezno vešalo s tremi stebri</dc:subject><dc:subject>statična analiza</dc:subject><dc:subject>Sap 2000</dc:subject><dc:subject>plastični členek</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem izvedel statično analizo strešne konstrukcije spomeniško zaščitenega objekta Šenkova domačija s pomočjo programa SAP2000. Spremljal sem kronološko propadanje elementov ostrešja in izdelal parametrično študijo petih računskih statičnih modelov. Osnovni model je sestavljen iz štirih okvirjev s statičnim sistemom povezja s trapeznim vešalom z dodatnim sredinskim stebrom. Mehanske lastnosti smerkovega lesa iz ostrešja, ki so bile potrebne za statično analizo, sem pridobil z laboratorijskimi preiskavami (tlačna in upogibna trdnost, elastični in strižni modul).
Raziskoval sem vpliv propadanja posameznih leg in posledično postopnega deformiranja ostrešja na nalegajoče se spodnje poškodovano kamnito zidovje in preverjal, ali je glavni razlog za poškodbe zidov ravno deformacija ostrešja. Najbolj poškodovano je severno zidovje, ki je skoraj v celoti ločeno od ostalega dela objekta. Zato sem se osredotočil predvsem na reakcije in pomike v podporah severne kapne lege, ki leži na poškodovamen zidovju. Z uporabo Evrokodov sem določil obtežbe in upošteval obtežne kombinacije za mejno stanje nostilnosti (MSN).
Ugotovil sem, da se je severno zidovje deformiralo zaradi vpliva deformacij ostrešja in posledičnih sprememb prenosa obtežbe ter posedkov. To zidovje namreč nima temeljev. Postavljeno je neposredno na skale, ki ležijo v mehki prodnati zemljini. Ostrešje je bilo dolgo časa brez žlebov, hiša pa brez drenaže, zato je meteorna voda spirala slabo nosilna temeljna tla, kar je vzrok za posedanje severnega zidovja. V določenem obdobju je bilo treba severno kapno lego točkovno podpreti. To pomeni, da je bilo spodnje zidovje nekaj časa brez ugodne vertikalne obremenitve. Posledica točkovnega podpiranja so močno povečane horizontalne reakcije na SV in SZ vogalu zidovja, ki so sprožile začetek nastanka razpok severnega zidovja.</dc:description><dc:publisher>[M. Vidic]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-07 02:22:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>84865</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
