Glasovne motnje in poznavanje skrbi za glas pri učiteljih otrok s posebnimi potrebamiCestnik Brezovnik, Tina (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) glasovne motnjeTeoretično izhodišče magistrskega dela začenjam s kratko opredelitvijo govora, fonacije in glasu. Izpostavim dejavnike, ki vplivajo na glas. Posebno pozornost namenim glasovnim motnjam, ki jih opredelim in nakažem možne vzroke zanje. Prikažem simptome in znake glasovnih težav. Opredelim glasovne uporabnike ter se ustavim pri profesionalnih glasovnih uporabnikih – učiteljih. Izpostavim učitelje, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami. Zajamem dejavnike tveganja, podatke o pojavnosti glasovnih motenj pri učiteljih. Opozorim na potrebo po timski obravnavi oseb z glasovnimi težavami. Predstavim možnost opredelitve glasovne motnje kot poklicne bolezni. V zaključku teoretičnega uvoda navedem nekatere načine skrbi za glas. Raziskava je bila osredotočena na učitelje, ki se pri svojem delu soočajo z otroki s posebnimi potrebami. Uporabila sem anonimni vprašalnik o glasovnih težavah, navadah ter poznavanju dejavnikov, ki vplivajo na glas. Na podlagi raziskave je bilo ugotovljeno, da se med posameznimi skupinami učiteljev ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti pojavljanja glasovnih težav, čeprav lahko zasledimo, da se z glasovnimi težavami učitelji dodatne strokovne pomoči (DSP) srečujejo predvsem zelo redko, učitelji na redni osnovni šoli ter učitelji na osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP) pa v približno isti meri. Pokazalo se je, da se pogostost hripavosti povečuje s starostjo ter dolžino delovne dobe. Kar zadeva skrb za glas, se je izkazalo, da so učitelji v najmanjši meri seznanjeni z vplivom hormonov na glas. Dokaj neznan jim je tudi pojem glasovna higiena.20162016-09-07 02:22:19Magistrsko delo/naloga84862sl