<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84697"><dc:title>ŠIROKOPASOVNE KONCENTRACIJSKE TOČKE IN PODPORA ZA ŠIROKOPASOVNI DOSTOP NASLEDNJE GENERACIJE V INFORMACIJSKEM SISTEMU OPERATERJA</dc:title><dc:creator>KLEMENČIČ,	TOMAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Širokopasovne koncentracijske točke</dc:subject><dc:subject>dostop naslednje generacije</dc:subject><dc:subject>Granite inventory</dc:subject><dc:subject>Network engineer</dc:subject><dc:subject>IIEP</dc:subject><dc:description>Predmet magistrske naloge je proučitev postavitve širokopasovnih koncentracijskih točk na področju Slovenije in uvedba modula IIEP v informacijske sisteme Telekoma Slovenije. Evropska komisija je leta 2014 objavila Digitalno agendo v kateri je podala cilje, ki predpisujejo visoke prenosne hitrosti na širokopasovnih omrežjih do leta 2020. Glede na predpisane hitrosti se je pojavila potreba po izgradnji novega oz. dograditvi obstoječega širokopasovnega omrežja. Smiselno je bilo definirati metodologijo določanja postavitve širokopasovnih koncentracijskih točk za potrebe načrtovanja gradenj širokopasovnega omrežja. Ugotovljeno je bilo, da bo na področju Slovenije potrebno zgraditi veliko število širokopasovnih koncentracijskih točk in pripadajoče kabelske infrastrukture, kar posledično pomeni masovne vnose kabelskih omrežij v informacijske sisteme telekomunikacijskih operaterjev.
V Telekomu Slovenije smo zaznali potrebo po dodatnem modulu, ki bi povezal že obstoječa sistema Network engineer (NE), ki predstavlja fizično stanje omrežja na terenu in Granite inventory (GI), v katerem imamo logično omrežje. Tako smo želeli dopolniti obstoječo verigo orodji in odpraviti težave pri upravljanju kabelskega omrežja v informacijskih sistemih. Glavno težavo je predstavljal dvojni ročni vnos kabelskega omrežja v NE in GI. 
Modul IIEP omogoča avtomatsko sinhronizacijo podatkov, tako da se z njimi upravlja le v enem sistemu in se nato avtomatsko prenesejo v drugega. V Telekomu Slovenije smo za nosilca glavne baze podatkov o kabelskem omrežju izbrali NE.
V prvem delu naloge je predstavljena širokopasovna koncentracijska točka, zahteve za njeno definiranje ter metodologija določanja geografske pozicije. Določitev pozicije nam bo pomagala pri načrtovanju gradenj.
Nato sta predstavljena informacijski orodji NE in GI, struktura objektov in principi modeliranja omrežja, kar nam omogoča razumevanje modelov kabelskih omrežij, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Pri pripravi modelov smo upoštevali tudi zahteve, ki jih ima modul IIEP.
V nadaljevanju naloge je predstavljen modul IIEP, njegova vpetost v arhitekturo informacijskih sistemov Telekoma Slovenije in principi delovanja. Pri implementaciji smo morali prilagoditi njegovo delovanje specifičnim strukturam objektov v informacijskih sistemih Telekoma Slovenije. Poleg tega je bilo potrebno določiti in vzpostaviti mapiranje modelov in atributov med sistemoma NE in GI. 
V zadnjem delu naloge so predstavljeni trenutni rezultati vpeljave modula IIEP. Celotna vzpostavitev delovanja modula IIEP je namreč dolgotrajen proces in poteka v več fazah, tako da bodo končni rezultati znani po daljšem časovnem obdobju.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-31 07:26:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>84697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
