Možnosti integracije metod pomoči z umetnostjo v terapijo govorno-jezikovnih motenj pri predšolskem otrokuJereb, Larisa (Avtor) Vidrih, Alenka (Mentor) Ozbič, Martina (Komentor) komunikacijske motnjeV magistrskem delu raziskujem povezavo med področjem komunikacije, jezika in govora in pomoči z umetnostjo ter možnosti integracije pomoči z umetnostjo v obravnavno govorno-jezikovnih motenj. Povezava med obema področjema je bila izbrana na podlagi predvidevanj o vzajemnem razvoju od Homo sapiensa naprej, simbolnem mišljenju, ki je podlaga obeh, ter raziskav, ki dokazujejo, da jezik ni omejen samo na posamezna področja v možganih temveč za svoje delovanje potrebuje veliko področij prav tako kot umetnost. Preko vključevanja različnih področij v možganih omogočimo celosten razvoj tako komunikacije, jezika in govora kot tudi posameznika. Umetnost nam poleg tega nudi odlično izhodišče v neverbalni komunikaciji preko katere lahko razvijamo verbalno. Neverbalne osnove lahko služijo kot varno pristanišče preko katere posegamo v področje, ki potrebuje spodbudo, razvoj, v tem primeru verbalni del. Predstavljena so področja pomoči z umetnostjo, nekoliko podrobneje je predstavljena dramska umetnost, ki je služila kot izhodišče za pripravo aktivnosti v empiričnem delu. Opredeljene so podobnosti med cerebralnim procesiranjem področja umetnosti ter komunikacije, govora in jezika. Na podlagi literature je predstavljenih nekaj aktivnosti, s katerimi lahko razvijamo različna področja komunikacije, jezika in govora. Razdeljena so glede na področja in ne po motnjah. Terapevtu lahko služijo kot priročnik za načrtovanje aktivnosti, hkrati pa delujejo kot izhodišče kreativnosti za oblikovanje lastnih aktivnosti. V empiričnem delu sem na podlagi študije primera, deklice z več govorno-jezikovnimi motnjami, tudi sama poizkusila nekatere izmed aktivnosti. Za izhodišče sem, kot omenjeno, uporabila dramsko umetnost, ker v največji meri omogoča vključevanje vseh področij umetnosti, dodatno sem poskušala v posamezni dejavnosti vključiti poleg komunikacije, govora in jezika še vsaj dve področji pomoči z umetnostjo za dosego večjega učnika. Raziskava je pokazala, da je deklica vključevanje tehnik pomoči z umetnostjo v obravnavo komunikacijskih govorno-jezikovnih motenj sprejela z zanimanjem, večjo motivacijo in v nekaterih primerih tudi hitrejšo usvojitvijo sposobnosti. Povezovanje obeh področij vsekakor nudi možnosti ne le za bolj zanimivo in pestro obravnavo, temveč tudi celostno terapijo, ki sega iz svojih okvirov omejenih na glasove in besede in razvija komunikacijo in posameznika v širšem pomenu besede.20162016-08-27 02:23:28Magistrsko delo/naloga84517sl