Strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami pri mladostnikih z disleksijo: samoporočanje mladostnikov in poročanje njihovih razrednih učiteljev ter materRejec, Tina (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) disleksijaDisleksija je ena izmed oblik specifičnih učnih težav, za katero so značilne težave v specifičnih jezikovnih veščinah, ki so najizrazitejše pri branju. Težave so posledica primanjkljajev na področju fonološkega zavedanja jezika ter se kažejo tudi v natančnosti in/ali tekočnosti prepoznave glasov (fonemov) in besed, v črkovanju in sposobnostih dekodiranja besed, kar vpliva na usvajanje in avtomatizacijo branja in pisanja. Tem težavam pa se pogosto pridružijo tudi težave na čustveno-socialnem področju delovanja. Za mladostnike z disleksijo je značilno, da so bolj nagnjeni k uporabi manj učinkovitih strategij spoprijemanja s stresnimi situacijami, zaradi česar obstaja večja možnost za njihov negativni življenjski izid, kot so npr. prezgodnji izstop iz šole, mladostniško prestopništvo, nezaposlenost in socialna izolacija. Največjo vlogo pri preprečevanju takšnega izida imajo prav aktivni načini spoprijemanja z različnimi življenjskimi stresnimi situacijami. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere stresne situacije v vsakdanjem življenju in odzive nanje različni ocenjevalci prepoznavajo pri mladostniku z disleksijo in ali se njihove zaznave med seboj razlikujejo ter kakšno pomoč mladostniki pri reševanju težav prejemajo. V raziskavi smo uporabili polstrukturiran intervju in analize individualiziranih programov. Da bi dobili bolj poglobljen vpogled v zaznavanje stresa pri mladostnikih, smo uporabili triangulacijo virov (o sebi so poročali mladostniki z disleksijo, zanje pa matere in razredni učitelji). Rezultati so pokazali, da je za mladostnike z disleksijo v šolskem okolju najbolj stresno ocenjevanje znanja, v domačem okolju pa konflikti zaradi hišnih opravil in šolskih zadolžitev. Ugotovitve kažejo, da so starši in učitelji precej bolj pozorni na mladostnikovo doživljanje stresa v situacijah, vezanih na težave z branjem in/ali pisanjem, učenje in pridobivanje ocen, medtem ko mladostniki poročajo o doživljanju stresa pri ocenjevanjih, učenju, domačem delu, odnosih z vrstniki ali učitelji, zelo malo pa v situacijah, ki zahtevajo branje. Ugotovili smo tudi, da nudijo mladostniku učitelji, starši in specialni pedagogi v večji meri pomoč in podporo pri predelavi učne snovi, manj pa na drugih področjih psihosocialnega delovanja, vendar so pogosto prepoznani kot vir čustvene podpore. Pričujoče delo je lahko izhodišče za pripravo intervencijskih tehnik mladostnikom z disleksijo pri njihovem odzivanju na stresne situacije tako v družinskem okolju kot tudi v šolskem, ob tem pa se lahko upošteva zaznavo mladostnikovih težav s strani mladostnika samega, njegove matere in razrednega učitelja.20162016-08-25 02:52:03Magistrsko delo/naloga84463sl