<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84455"><dc:title>Preureditve nesemaforiziranih križišč v krožna križišča</dc:title><dc:creator>Strupi Pavlin,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>krožno križišče</dc:subject><dc:subject>geometrijski elementi</dc:subject><dc:subject>proizvodnjsredinski otok</dc:subject><dc:subject>ločilni otok</dc:subject><dc:description>Gradnja novih križišč v obliki krožnih križišč je v Sloveniji postala močno aktualna pred dobrimi 20 leti. Trend se do danes še ni ustavil, so se pa poleg klasičnih krožnih križišč pojavile tudi nove oblike. V zadnjem obdobju so predvsem »v modi« krožna križišča manjših dimenzij, ki se jih poskuša umestiti v gabarite obstoječega klasičnega križišča z minimalnimi ali nič gradbenimi posegi.
V magistrskem delu so preko vzorca osmih križišč analizirane preureditve klasičnih križišč v krožna križišča. Analiza zajema dimenzije osnovnih geometrijskih elementov, ki jih zakonodaja priporoča za enopasovno krožno križišče z zunanjim premerom najmanj 27 m, in preverja, če priporočila veljajo tudi za manjša oziroma mini krožna križišča.
Skozi analizo izbranih geometrijskih elementov se je potrdila zastavljena hipoteza. V zaključku se podajajo nekateri predlogi pri dopolnitvi zakonodaje in usmeritve pri načrtovanju preureditev.</dc:description><dc:publisher>[A. Strupi Pavlin]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-24 02:38:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>84455</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
