<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84427"><dc:title>Anaerobna presnova biološko razgradljivih substratov</dc:title><dc:creator>Kržišnik,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bokan-Bosiljkov,	Violeta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolbl Repinc,	Sabina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>anaerobna presnova</dc:subject><dc:subject>biometanski potencial</dc:subject><dc:subject>AMPTS II</dc:subject><dc:subject>pilotni reaktor</dc:subject><dc:subject>surovo blato</dc:subject><dc:subject>odpadno jedilno olje</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je ugotoviti razgradljivost odpadnega jedilnega olja in njegov biometanski potencial. Za anaerobno presnovo smo najprej uporabili šaržno napravo
Automatic Methane Potential Test System (AMPTS II). Z eksperimentom smo želeli ugotoviti pri katerem substratu ali kombinaciji substratov je biometanski potencial največji. V kontrolni reaktor smo dozirali le surovo blato in v vseh reaktorjih ustvarili enake pogoje kot na Centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik. Rezultati so pokazali, da je produkcija metana v primerjavi s kontrolnim reaktorjem največja pri odpadnem jedilnem olju. Za primerjavo z realnim reaktorjem smo spremljali tudi delovanje anaerobnega reaktorja na CČN Domžale – Kamnik. Ugotovitev iz šaržnega eksperimenta, da je največja produkcija metana pri odpadnem jedilnem olju, smo želeli dokazati tudi na večjem, skoraj 200 L semi-kontinuirnem pilotnem reaktorju.</dc:description><dc:publisher>[T. Kržišnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-23 02:32:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>