Evalvacija procesa skupinske supervizije vzgojiteljic v vrtcuStepančič, Sonja (Avtor) Žorga, Sonja (Mentor) Dekleva, Bojan (Komentor) skupinska supervizijaNa področje predšolske vzgoje se v zadnjih dveh desetletjih nenehno vnašajo spremembe, ki vplivajo na delo vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev vrtca. Te vplivajo na večjo kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, obenem pa pred vzgojitelje postavljajo nove naloge, jim nalagajo večje odgovornosti in od njih zahtevajo nove kompetence. Supervizija je s svojim pristopom dobila pomembno vlogo v učeči se družbi, ki se intenzivno ukvarja z uvajanjem vseživljenjskega izobraževanja. Izkazala se je kot metoda, ki pomaga pri izgrajevanju pedagoških delavcev v samozavestne, strokovne in avtonomne strokovnjake. Magistrsko delo raziskuje vlogo supervizije v profesionalnem in osebnostnem razvoju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v vrtcu. V teoretičnih izhodiščih je opredeljen položaj vzgojitelja v današnjem vrtcu ter spremembe, ki so predvsem posledice reforme predšolske vzgoje in izzivov sodobne družbe. Predstavljenih je nekaj najpomembnejših modelov profesionalnega razvoja vzgojiteljev ter opredeljen proces razvoja njihove poklicne identitete. Predstavljena je supervizija, njeni cilji in funkcije ter proces učenja in vloga refleksije v supervizijskem procesu. Predstavljena je tudi vloga supervizije v vzgoji in izobraževanju z vidika nekaterih raziskovalcev. V empiričnem delu je predstavljena evalvacija procesa dveh supervizijskih skupin vzgojiteljic v dveh slovenskih vrtcih. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija, izvedena na podlagi analize delno strukturiranih intervjujev in evalvacijskih poročil, napisanih ob zaključku supervizijskega procesa. Vse intervjuvanke so supervizijo opredelile izrazito pozitivno, čeprav je bila odločitev za vključitev v supervizijski proces posledica spodbud vodstvenih delavcev, ne pa izraz potreb in želja supervizantk. Rezultati kažejo, da je lahko supervizijski proces pomemben dejavnik oblikovanja poklicne identitete in gradnik profesionalnega razvoja vzgojiteljic. Opredeljena so nova znanja, ki so jih v supervizijskem procesu pridobile in povezava z dolžino njihove delovne dobe pri tem. Ugotovitve kažejo, kako pojmujejo vlogo refleksije v procesu in različne poglede, ki jih imajo na pisanje refleksijskih poročil. V raziskavi je kot pomembna opredeljena tudi suportivna vloga supervizije, za razbremenjevanje na poklicnem in zasebnem področju. Opredeljena je pomembna vloga same skupine, ki je spodbudno vplivala na proces učenja in napredka posameznic. Rezultati kažejo, da je supervizija kot učna in podporna metoda zelo primerna za področje predšolske vzgoje, zato bi morala postati stalnica pri nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju vzgojiteljic in drugih strokovnih delavcev vrtca.20162016-08-19 02:52:31Magistrsko delo84405sl