<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84391"><dc:title>Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samoučinkovitost</dc:subject><dc:description>Samoučinkovitost, kot determinanta človekove dejavnosti, je prikazana skozi pojmovanje Alberta Bandure. V kontekstu delovnega mesta vpliva na izgorelost, zadovoljstvo pri delu, povezuje se tudi z zadovoljstvom v življenju. Delovni terapevt spada med poklice nudenja pomoči. Njegova domena je izvedba aktivnosti, predvsem pri osebah z zmanjšano zmožnostjo. Namen raziskave je proučiti, kako delovni terapevti glede na področje dela zaznavajo samoučinkovtost (splošno in delovno), ali se ta povezuje z zadovoljstvom pri delu in izgorelostjo, ter kako vpliva na zadovoljstvo z življenjem. Udeleženci. V raziskavi je sodelovalo 215 zaposlenih delovnih terapevtov iz vseh področij delovanja iz Slovenije. Metode. Podatke smo pridobivali z Maslachovim vprašalnikom izgorelosti (Lamovec, 1994), lestvico splošne in delovne samoučinkovitosti, vprašalnikom zadovoljstva pri delu in z življnejem. Podatke smo analizirali s programsko opremo SPSS, uporabili smo Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati in razprava. V splošni samoučinkovitosti glede na področje dela obstajajo statistično značilne razlike. Najvišjo stopnjo izgorelosti izkazujejo delovni terapevti, zaposleni na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju. Regresijski koeficienti izkazujejo pozitiven vpliv samoučinkovitosti na zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo z življenjem ter negativen vpliv čustvene izčrpanosti na zadovoljstvo pri delu in z življenjem. Sklep. Najnižja stopnja samoučinkovitosti, zadovoljstva pri delu je izkazana pri delovnih terapevtih, ki so zaposleni na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju, kjer je stopnja čustvene izčrpanosti najvišja. Nadaljnje proučevanje izgorelosti in virov samoučinkovitosti bi morali dopolniti z analizo zahtev in virov na delovnem mestu za poklic delovnega terapevta.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-19 02:51:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>84391</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
