<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84376"><dc:title>Koncept kolesarskih povezav gorenjske statistične regije</dc:title><dc:creator>Pergar,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žura,	Marijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>državna kolesarska povezava</dc:subject><dc:subject>gorenjska statistična regija</dc:subject><dc:subject>kolesarsko omrežje</dc:subject><dc:subject>tehnične smernice</dc:subject><dc:subject>strategija</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje variant</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena idejna študija povezanosti središč gorenjske statistične regije s kolesarskimi povezavami kot del državnega kolesarskega omrežja. Trenutno aktualne strategije predstavljajo nekaj uporabnih povezav v gorenjski regiji, dejansko pa se je v zadnjih letih izvedel in se uporablja le majhen del teh. Primer dobre prakse in usklajenosti lokalnih skupnosti ter državnih institucij predstavlja kolesarska pot D-2 med Mojstrano in Ratečami, prav tako je izveden del povezave R-2, ki poteka med Bohinjsko Bistrico in Ribčevim Lazom. Glavni namen naloge je vključiti že obstoječe povezave v nov koncept, ki se osredotoča v usmeritve trajnostnega načrtovanja in spodbuja povezovanje različnih storitev tako izpostavljenih kot zalednih območij.
Predlog državnega kolesarskega omrežja povezuje središča, ki so bila predhodno določena glede na njihov gospodarski in turistični pomen v prostoru. Povezave so načrtovane na osnovi glavnih zahtev za kolesarske površine, med katerimi je najpomembnejša varnost – s tega vidika se poskuša v največji možni meri izkoristiti obstoječe maloprometne ceste brez nepotrebnih vlaganj v izgradnjo povsem ločene infrastrukture. Na določenih odsekih predstavljamo povezave v več različnih variantah, ki so ocenjene in primerjane glede na varstveni, prostorski in izvedbeni vidik ter povezovalno funkcijo. Celovitost omrežja in turistične ponudbe zagotavljajo povezave s sosednjimi savinjsko, osrednjeslovensko in goriško regijo ter Avstrijo in Italijo, kjer je možna posredna navezava na evropsko kolesarsko omrežje EuroVelo.</dc:description><dc:publisher>[J. Pergar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-18 02:45:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>84376</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
