Spodbujanje razvoja bralne kompetence na literarnem področju v prvem triletjuNovak, Leonida (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) bralna zmožnostPodročje raziskovanja doktorske disertacije je bralna kompetenca ali zmožnost na literarnem področju in spodbujanje njenega razvoja pri učencih v 1. VIO, ki kažejo, da bi lahko bili nadarjeni. Zanimalo nas je, kakšna so stališča učiteljev do diferenciacijskih ukrepov, ki omogočajo razvoj bralne zmožnosti pri učencih, ki zmorejo več, katere naloge pri razvijanju potencialne nadarjenosti izvajajo in katere kriterije za prepoznavanje nadarjenih učencev imajo. Razvoj bralne zmožnosti na literarnem področju je osnovni in jedrni namen književnega pouka, pri katerem gre za spodbujanje aktivne in ustvarjalne komunikacije z besedilom ob upoštevanju individualnih razlik pri doživljanju besedila, v čemer se odraža potreba po diferenciranem, individualiziranem in personaliziranem pouku književnosti in drugih dejavnostih, ki jih lahko ponudi šola. V teoretičnem delu obravnavamo kompetenčni razvoj bralne zmožnosti v 1. VIO, komunikacijski model književnega pouka in strategije za izvajanje diferenciacijskih ukrepov pri pouku in v dejavnostih razširjenega programa. Proučili smo pojmovanje in proces odkrivanja potencialne nadarjenosti na literarnem področju, ki jo pojmujemo kot višje od povprečja razvito bralna zmožnost, ki je presek nadpovprečnih recepcijskih sposobnosti in znanja, motivacije za branje literarnih besedil ter ustvarjalnosti. Teoretični del smo sklenili s poglobljenim raziskovanjem sprotnega spremljanja učenčevega napredka in vrednotenjem njegovih dosežkov. Empirični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, pri čemer so nas zanimala stališča učiteljev do diferenciacije in postopka odkrivanja nadarjenih. Raziskovali smo pouk književnosti in razširjen program osnovne šole, ki tudi ponuja dejavnosti za razvoj bralne zmožnosti na literarnem področju, in ugotovili nezadostno izvajanje notranje diferenciacije pri pouku književnosti, visoko izkoriščanje dodatnega pouka in tekmovanj, težave v procesu odkrivanja nadarjenih učencev in nedorečenost kriterijev za izbor učencev. Prvi del kvalitativne raziskave je bil namenjen ugotavljanju stanja na področju izvajanja diferenciacijskih ukrepov in položaja učencev, ki na literarnem področju zmorejo več, z neposrednim opazovanjem pouka. Potrdili smo ugotovitve kvantitativne raziskave in pristopili k oblikovanju modela za izboljšanje ugotovljenih slabosti. Zadnji del raziskave je bil namenjen akcijskemu raziskovanju ob preizkušanju in evalviranju razvitega modela za razvoj bralne kompetence na literarnem področju. S podatki, ki smo jih zbrali, smo lahko osvetlili prednosti in slabosti procesa razvoja bralne zmožnosti pri učencih, ki na literarnem področju zmorejo več.20162016-08-18 02:45:40Doktorska disertacija84375sl