<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84372"><dc:title>NAPETOSTNA STABILNOST V FLEKSIBILNIH ELEKTROENERGETSKIH SISTEMIH</dc:title><dc:creator>Gašperič,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihalič,	Rafael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektroenergetski sistem</dc:subject><dc:subject>napetostna stabilnost</dc:subject><dc:subject>PU krivulje</dc:subject><dc:subject>direktne metode</dc:subject><dc:subject>energijske funkcije</dc:subject><dc:subject>naprave fleksibilnega prenosnega sistema</dc:subject><dc:subject>FACTS</dc:subject><dc:description>Današnji elektroenergetski sistemi se vse bolj soocajo s posledicami prehajanja na tako
imenovane nizkoogljicne proizvodnje elektricne energije (proizvodnja iz vetrnih in soncnih
elektrarn in zapiranje termo in nuklearnih elektrarn), kar znatno vpliva na prerazporeditev
pretokov moci, v obstojecih elektroenergetskih omrežjih. Ena bistvenih komponent
fleksibilnih elektroenergetskih sistemov, ki je pogoj za integracijo vecjega deleža obnovljivih
virov elektricne energije, so elektronske naprave, ki jih imenujemo tudi naprave FACTS.
Naprave FACTS lahko ustrezno in dinamicno regulirajo parametre sistema (pretoke energije,
napetosti), kar omogoca sigurno obratovanje sistema tudi, ko se njegove spremenljivke
približajo dopustnim mejnim vrednostim.
Na zacetku so naprave FACTS, zaradi dimenzij in cene, dajale predvsem teoreticne odgovore
na probleme v elektroenergetskih sistemih. Danes, ko lahko stroški razpadov
elektroenergetskih sistemov narastejo na milijarde evrov in so osnovni gradniki FACTS -
mocnostne komponente (tiristorji) tehnološko in cenovno bolj dostopne, je tehnologija
FACTS stalnica v elektroenergetskih sistemih.
Naprave FACTS odlikujeta: hitrost delovanja (perioda obratovalne frekvence ali celo manj),
možnost vplivanja na admitance omrežja in fazorje napetosti, kar posledicno vpliva na
pretoke energije. Glede na konstrukcijo, nacin delovanja in modele v disertaciji locimo:
•  regulabilna serijska kompenzacija (angl. Controllable Series Compensation – CSC),
•  staticni sinhronski serijski kompenzator (angl. Static Synchronous Series Compensator
– SSSC),
•  staticni VAr kompenzator (angl. Static Var Compensator – SVC),
•  staticni sinhronski kompenzator (angl. Static Synchronous Compensator – STATCOM)
in
•  univerzalni precni transformator (angl. Unified Power Flow Controller – UPFC)
•  in druge, ki jih disertacija ne obravnava.
Prenos energije po visokonapetostnih vodih je, poleg staticnih parametrov omrežja
(admitance), odvisen od fazorjev napetosti na zacetkih in koncih vodov, lokacije bremenskih
vozlišc in proizvodnih virov. Po visokonapetostnih vodih lahko, kljub zadostnim proizvodnim
kapacitetam, prenašamo le omejeno kolicino delovne in jalove energije, kar pomeni, da za
zanesljivo oskrbo z elektricno energijo ni pomembna le zadostna proizvodnja, temvec tudi
njena ustrezna razporeditev. Na ustrezno razporeditev proizvodnih enot v elektroenergetskih
sistemih je zelo obcutljiva (lokalna) izravnava porabe in proizvodnje jalove moci, saj jo je
treba proizvesti cim bližje mestu porabe. Odstopanje porabe in proizvodnje jalove moci lahko
vodi v napetostno nestabilnost, ki v najneugodnejšem slucaju povzroci razpad sistema.
Posledice odmevnih razpadov elektroenergetskih sistemov, zaradi napetostne nestabilnosti, so še vedno v spominu in nam služijo kot svarilo, da je treba pri nacrtovanju in obratovanju
elektroenergetskih sistemov predvideti možnost njenega nastanka. Napetostno stabilnost
obravnavamo glede na razsežnost in trajanje: pocasna in hitra napetostna nestabilnost. Pri
obravnavi pocasne napetostne stabilnosti zadostuje reševanje algebrajskih enacb za izracun
fazorjev napetosti in uporaba metod, ki ne upošteva casovne komponente. S stališca staticne
(angl. steady state) analize, hitrost delovanja naprav FACTS ne pride do izraza, saj se pojavu
pocasne napetostne nestabilnosti lahko izognemo z ustreznimi (rocnimi) ukrepi, ce so ti na
voljo. Hitra napetostna nestabilnosti, ki je precej manj raziskana in precej manj publicirana,
temelji na dinamicnih karakteristikah modelov bremen in diferencialno algebrajskih enacbah.
Nekatere raziskave nakazujejo, da je možen pristop k analizi napetostne stabilnosti tudi z
direktnimi metodami, ki so dobro raziskane za analizo kotne stabilnosti.
Doktorska disertacija obravnava podrocje napetostne stabilnosti, z vidika možnosti uporabe
direktnih metod pri oceni napetostne stabilnosti in vpliva naprav FACTS na napetostni profil
v prenosnih elektroenergetskih sistemih. Disertacija pokaže primernost direktnih metod za
analizo napetostne stabilnosti in nujnost izbire ustrezne casovno odvisne (dinamicne)
karakteristike bremena.
Naprave FACTS lahko spreminjajo napetostni profil prenosnega omrežja, kar pokažemo z
izpeljavo enacb odvisnosti napetosti v PQ vozlišcu, na osnovnih modelih sistemov z
napravami FACTS. Uporaba analiticnih enacb omogoci hiter in tocen izracun PU krivulj za
poljubno vrednost regulabilnih parametrov naprav FACTS. V disertaciji pokažemo, da
površina podrocja, ki ga opišejo PU krivulje med mejami dopustnih napetosti, lahko služi za
kriterij ocene ucinkovitosti naprave FACTS pri zagotavljanju napetostne stabilnosti.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-17 13:55:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84372</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
