<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84364"><dc:title>Tehniška ustvarjalnost v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Tomori,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalnost</dc:subject><dc:description>Opredelitev ustvarjalnosti in tehniške ustvarjalnosti v splošnem predstavlja svojevrsten izziv, za predšolsko obdobje pa je umestitev še toliko bolj kompleksna. V diplomski nalogi raziskujemo to problematiko v razumevanju ustvarjalnega procesa s širšega vidika otrokovega razvoja. Izberemo področje tehnike in tehnologije v vrtcu, v kateri poiščemo ustrezne metode, oblike dela in vsebine za spodbujanje ustvarjalnosti. Upoštevamo vlogo vzgojitelja in pomen širšega poznavanja otrokovega razvoja. Iz Kurikuluma za vrtce ustrezno povzamemo globalne in operativne cilje s področja narave in umetnosti, ki vključujejo največ tehničnih vsebin in ciljev za načrtovanje in izvedbo v vzgojni praksi (za obdobje od 3. do 6. leta starosti). Upoštevamo tudi ustrezne konceptualne razsežnosti tehnike in tehnologije in iz njih razbiramo etape in cilje za uresničevanje dejavnosti s področja tehnike v vrtcu. Za raziskovanje tehniške ustvarjalnosti v obdobju od 4. do 6. leta starosti otrok izberemo obliko merjenja ustvarjalnosti, ki vključuje uveljavljen pripomoček za raziskovanje, to je Test ustvarjalnega mišljenja z risanjem (TCT-DP; Test for Creative-Thinking Drawing Production). Teoretična izhodišča, značilnosti in ugotovitve pri uporabi merskega pripomočka v celoti potrjujejo, da je testiranje ustrezno tudi v predšolskem obdobju. Pri raziskovanju s testom ne zanemarimo, da je potrebno predstaviti in upoštevati otrokov razvoj mišljenja za obdobje od 4. do 6. leta in značilnosti v otroški risbi za to starostno obdobje. Načrtovanje in izvedbo časovno-namensko usmerjenih ustvarjalnih tehničnih dejavnosti v vrtcu v praksi izvedemo z metodo navzkrižnega eksperimenta. V rezultatih prikažemo ustvarjalni delovni proces, ki je potekal na dveh ravneh. Smernice za načrtovanje smo pridobili z metodo anketnih vprašalnikov, kjer smo upoštevali mnenje in izkušnje strokovnih delavk iz vrtčevskih skupin v starosti od 4. do 6. leta. V rezultatih merjenja ustvarjalnosti prikažemo potek vzporednega načrtovanja in izvedbe dejavnosti z uporabo merskega pripomočka. Analiza rezultatov raziskave pokaže visoko zanesljivost Cronbach α (85-odstotno pri predtestu in 86-odstotno pri posttestu), močno notranjo stabilnost in napovedno veljavnost pridobljenih rezultatov. V izračunih in ugotovitvah upoštevamo prirastek k ustvarjalnosti v primerjavi različnih dejavnosti in po spolu otrok. Predstavljeni rezultati so pokazali, da so ustvarjalne tehnične dejavnosti z glino statistično značilno (p &lt; 0,05) prispevale k porastu ustvarjalnosti otrok, medtem ko sta drugi dve dejavnosti prispevali k upadu ustvarjalnosti. Učinek delavnic z glino v navzkrižnem eksperimentu je ocenjen kot velik (Cohen d &gt; 0,8). V analizi rezultatov merjenja ugotovimo še, da so razlike v ustvarjalnosti po spolu statistično neznačilne (p &gt; 0,05). Sklepam na ustreznost ustvarjalnih delavnic tako za deklice kot dečke.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-17 02:53:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>84364</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
