<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84261"><dc:title>Določanje stopnje oblačnosti z metodo merjenja temperature neba</dc:title><dc:creator>MIKUŽ,	ŠTEFAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jankovec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>detekcija oblakov</dc:subject><dc:subject>IR sevanje</dc:subject><dc:subject>Seebeckov pojav</dc:subject><dc:subject>Internet stvari</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obsega fizikalno razlago delovanja detekcije oblakov, izdelavo senzorja oblakov in analizo meritev. Senzor oblakov deluje na principu meritve elektromagnetnega sevanja neba v infrardečem spektru. Pri tem izkorišča Seebeckov termoelektrični pojav. Sestavljajo ga štiri glavne enote, in sicer senzor IR, senzor relativne vlažnosti, modul Wi-Fi ter mikrokrmilnik. Mikrokrmilnik komunicira z vsemi enotami ter obdeluje in posreduje zajete podatke na splet preko modula Wi-Fi. Z baterijskim napajanjem in sončnim panelom je senzor oblakov povsem avtonomna brezžična naprava. Analiza zajetih podatkov senzorja oblakov preko celega leta je pokazala linearno odvisnost izmerjenega IR sevanja v odvisnosti od absolutne vlage v okolici senzorja. Ugotovljena relacija je bila uporabljena pri definiciji parametra jasnosti. Le-ta v vseh letnih časih podaja informacijo ali je nebo nad senzorjem oblakov jasno, oblačno ali dežuje. Verifikacija rezultatov je bila opravljena s primerjavo meritev piranometrov ter slik iz vse-nebnih kamer.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-22 11:39:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>84261</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
