<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84205"><dc:title>Principi delovanja in zanesljivost aktivnih medicinskih vsadkov</dc:title><dc:creator>Kolman,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Murovec,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Battelino,	Saba	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinski vsadki</dc:subject><dc:subject>srčni spodbujevalnik</dc:subject><dc:subject>polžev vsadek</dc:subject><dc:subject>verjetnost brezhibnega delovanja</dc:subject><dc:description>Cilj diplomske naloge je ugotoviti verjetnost brezhibnega delovanja nekaterih pogosto uporabljenih medicinskih vsadkov. Izbrani sta bili dve vrsti vsadkov, in sicer srčni spodbujevalnik ter polžev vsadek. Za osvetlitev problematike rizičnosti naprav so v nalogi opisani koncepti električne stimulacije z različnimi metodami.
Navedene so stimulacijske metode in tehnološke izvedbe naprav, ki so danes na voljo pri obeh vrstah obravnavanih naprav. Specifika srčnih spodbujevalnikov je, da sta v praksi in v tem diplomskem delu ločeno obravnavana spodbujevalnik in elektrode, ki služijo za dovajanje električnega stimulusa na steno srčne mišice. Polžev vsadek je obravnavan kot enota, ki ima svoj notranji del, ki je namenjen vgradnji, in zunanjo enoto, ki služi za digitalno obdelavo in prenos zvočnih signalov preko radiofrekvenčne povezave na notranjo enoto.
Obe vrsti vsadkov predstavljata tveganje za uporabnika zaradi biokompatibilnosti in morebitnih okužb. Verjetnost brezhibnega delovanja naprav, ki je pogojena s tehnološko izvedbo, analiziramo na podlagi pridobljenih podatkov skladno z metodo, ki jo uporabljajo proizvajalci srčnih spodbujevalnikov in polževih vsadkov.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-19 08:07:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>84205</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
