<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84195"><dc:title>Opismenjevanje romskih učencev: analiza govornih in bralnih zmožnosti</dc:title><dc:creator>Dović,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>romski učenci</dc:subject><dc:description>Uspešno šolanje romskih otrok ostaja eden izmed nerešenih problemov slovenskega šolstva. Romski otroci po večini v osnovno šolo prihajajo, ne da bi bili pred tem vključeni v predšolsko vzgojo: slabo obvladajo jezik šolanja, imajo skromne igralne izkušnje, njihovo domače okolje ne zagotavlja ustreznih bivanjskih razmer in je za šolanje otroka nespodbudno. Tako se že ob vstopu v šolo soočajo z nepremostljivimi težavami pri usvajanju šolskega znanja, ki se z leti le še poglabljajo in najpogosteje vodijo v opustitev šolanja.
Šolsko neuspešnost romskih otrok so dosedanje raziskave upravičeno povezovale z drugojezičnostjo in socialno-kulturno deprivilegiranostjo, pa vendar doslej nismo imeli podrobnejšega vpogleda v dejanske jezikovne zmožnosti romskih otrok, ki bi temeljil na empirični raziskavi. Z raziskavo smo želeli pokazati, da je za uspešno vključevanje romskih učencev v vzgojno-izobraževalni sistem nujno ustrezno začetno opismenjevanje. Ugotavljali smo torej, kakšne so bralne zmožnosti romskih učencev ob koncu tretjega razreda osnovne šole, ko naj bi bil proces opismenjevanja že zaključen. Poleg tega smo raziskali njihove govorne kompetence; otrokovo pripovedovanje zgodbe ima namreč pomembno napovedno vrednost v razvoju pismenosti.
Raziskava je bila izvedena s pomočjo standardiziranih testov (Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti in Preizkus pripovedovanja zgodbe: Žabji kralj), vanjo pa je bilo vključenih 30 romskih učencev in 30 neromskih vrstnikov (izenačenih po spolu in razredu šolanja) šestih osnovnih šol na Dolenjskem in v Beli krajini. Z dobljenimi rezultati smo podrobneje osvetlili velik razkorak v znanju med romskimi in neromskimi otroki, saj romski učenci dosegajo pomembno slabše rezultate v preizkusih bralnih in govornih zmožnosti kot njihovi neromski vrstniki. Poleg tega se romski učenci v bralnih in govornih zmožnostih statistično značilno razlikujejo glede na kraj prebivanja.  Empirična kvantitativna raziskava z ustrezno statistično analizo je v luči sodobnih spoznanj o »porajajoči se« in začetni pismenosti ponudila pomemben vpogled v problematiko šolanja romskih otrok in obenem odprla možnosti razvijanja novih, ustreznejših sistemskih rešitev, ki bi jih bilo mogoče uveljaviti v šolski praksi. Takšne rešitve bi bile zlasti spodbujanje zgodnejšega vključevanja otrok v predšolsko vzgojo, posebni kompenzacijski programi predopismenjevanja in opismenjevanja (v predšolskem obdobju in ob všolanju otrok) in dodatno usposabljanje učiteljev za delo s tujejezičnimi otroki.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-19 03:17:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>84195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
