VERJETNOSTNE VARNOSTNE ANALIZE JEDRSKE ELEKTRARNE V ZAUSTAVITVIAntončič, Mitja (Avtor) Čepin, Marko (Mentor) verjetnostne varnostne analizejedrska elektrarnadrevo odpovedidrevo dogodkovtveganjePričujoča magistrska naloga obravnava verjetnostne varnostne analize jedrske elektrarne v zaustavitvenih stanjih. Verjetnostne varnostne analize so namenjene ocenjevanju in izboljšanju varnosti kompleksnih sistemov, tudi jedrskih elektrarn. Skozi analizo izvemo možne neželene dogodke, do katerih lahko pride v sistemu, verjetnost nastopa teh dogodkov, način njihovega razvoja in končne posledice. Na podlagi analize lahko določimo pomembnost posameznih komponent, kar je koristna informacija pri načrtovanju vzdrževalnih del ter načrtovanju nadgradenj v sistemu. V začetku naloge je predstavljenih nekaj osnov verjetnostne teorije, splošen opis verjetnostnih varnostnih analiz in opis izvedbe analiz. Uporabljena je metoda dreves odpovedi in dreves dogodkov. S prvimi so modelirani posamezni sistemi elektrarne, drugi pa ponazarjajo razvoj neželenega začetnega dogodka. Nato je opisana izvedba verjetnostnih varnostnih analiz jedrske elektrarne v obratovanju pri nizki moči in zaustavitvi, čemur sledi opis razvitega modela. Model je bil razvit znotraj programskega orodja RiskSpectrum PSA. Model temelji na podatkih ameriške elektrarne Surry ter na obstoječem modelu, namenjenem varnostnim analizam elektrarne pri delovanju na polni moči. Obravnava 15 različnih obratovalnih stanj elektrarne: od zniževanja moči, prek vroče pripravljenosti, vroče zaustavitve, hladne zaustavitve, menjave goriva in v obratnem vrstnem redu do obratovanja na polni moči. Neželeno končno stanje je poškodba sredice reaktorja. Sledi predstavitev rezultatov, ki prikazujejo nivo tveganja poškodbe sredice v posameznem obratovalnem stanju elektrarne. Rezultati prikazujejo časovno uteženo tveganje, prispevek posameznega stanja k skupnemu tveganju ter pogojno tveganje v primeru, da bi vsa stanja trajala enako dolgo. V zaključku sledi komentar rezultatov in komentar modela ter njegovih pomanjkljivosti. Znotraj modela so zajeti le notranji dogodki v elektrarni, zunanjih (npr.: potres, padec letala) pa izdelani model ne obravnava. Predstavljeni rezultati pričakovano prikazujejo višje tveganje v času obratovanja pri znižanem nivoju hladila in najnižje tveganje v času, ko je reaktorski bazen poplavljen. Model je možno nadalje izboljšati z ustreznim ovrednotenjem posameznih vrednosti (npr. človeški faktor, časovne konstante), kjer te verjetnosti predstavljajo bistven doprinos k skupnemu tveganju. Ker se delo naslanja predvsem na tujo literaturo, se je bilo v besedilu nemogoče povsem izogniti tujim izrazom. Zato imajo posamezni slovenski prevodi in krajšave zaradi lažjega razumevanja v oklepaju podane angleške ustreznice.20162016-07-07 13:35:01Magistrsko delo/naloga84069sl