Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop v osnovni šoliGeršak, Vesna (Avtor) Tancig, Simona (Mentor) ustvarjalni gibučni pristopiutelešena kognicijasamoučinkovitost učiteljevcelostno učenje in poučevanjeizkustveno učenjeUstvarjalni gib je aktiven pristop učenja in poučevanja raznih vsebin s pomočjo telesa. Opredelimo ga kot pristop, oziroma način dela, pri katerem otroci z gibanjem izražajo, oblikujejo in ustvarjajo različne učno-vzgojne vsebine. Ko govorimo o ustvarjalnem gibu kot pristopu za učenje in poučevanje različnih vsebin kurikuluma, se naslanjamo na dve področji; na eni strani na gibanje, na drugi pa na umetnost. Pri implementaciji ustvarjalnega giba v šolski prostor sta to dve neločljivi celoti, saj pristop zagovarja proces učenja, kjer uporabljamo gibanje, po drugi strani pa se skozi gib tudi izražamo in osebnostno rastemo. Pristop torej vzporedno dosega cilje gibalnega področja in umetnostnega področja v smislu integracije oziroma medpredmetnega povezovanja. V slovenskih osnovnih šolah se ustvarjalni gib ne implementira v veliki meri na vseh predmetnih področjih in je med učitelji dokaj neznan učni pristop, saj sistematično in formalno izobraževanje za ustvarjalni gib pri nas še ni dodobra izdelano in preverjeno. Področje raziskovanja v okviru doktorske disertacije je opredelitev in utemeljitev učenja in poučevanja skozi gib – ustvarjalnega giba kot celostnega in izkustvenega učnega pristopa, ki pozitivno vpliva na različna področja otrokovega razvoja. V teoretičnem delu predstavljamo sodobne učne pristope in koncepte učenja in poučevanja, ki poudarjajo kompleksno in dinamično znanje s poudarkom na aktivnem, izkustvenem procesu pridobivanja znanja in podpirajo celostno in sodelovalno učenje. Pojasnimo vlogo telesne aktivnosti pri učenju in poučevanju z vidika utelešene kognicije – povezanosti med človekovo telesno, gibalno dejavnostjo in psihičnimi procesi. S primerjalno analizo sodobnih pristopov in konceptov učenja in poučevanja utemeljimo ustvarjalni gib kot celostni in izkustveni učni pristop. Opredelimo tudi zaznavo izgorelosti in samoučinkovitosti pri učiteljih ter preverimo součinkovanje glede na stališča in prepričanja učiteljev o ustvarjalnem gibu kot učnem pristopu. V pilotskem delu naše raziskave smo proučili primer dobre prakse na šoli, ki v pouk vključuje izraz telesa ob glasbi z vidika konvergentne pedagogike. Izvedli smo polstrukturirani intervju s fokusno skupino učiteljic, ki že več let uspešno integrirajo izraz telesa ob glasbi v učni proces. Rezultati so bili v pomoč pri oblikovanju anketnih vprašalnikov in programa izobraževanja iz ustvarjalnega giba za učitelje. Osnovni cilj doktorskega dela je raziskati prepričanja in stališča učiteljev o vlogi ustvarjalnega giba pri učenju in poučevanju, načine vključevanja ustvarjalnega giba v pouk in učinke, ki jih zaznavajo učitelji pri učencih pred in po izobraževanju. Z baterijo vprašalnikov, oblikovanih posebej za namen raziskave, smo raziskali stališča in prepričanja učiteljev o vlogi gibalnih dejavnosti pri učenju in poučevanju ter načine medpodročnega povezovanja ustvarjalnega giba v osnovni šoli pred in po vključitvi učiteljev v program usposabljanja s področja ustvarjalnega giba. Pridobljene podatke smo primerjali v odnosu do učiteljeve zaznave samoučinkovitosti in izgorelosti pri poučevanju. V vzorec smo vključili 112 učiteljev iz različnih slovenskih regij, ki so se udeležili izobraževanja iz ustvarjalnega giba. Program izobraževanja smo oblikovali in izvajali v okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. V raziskavi smo skladno z zastavljenimi hipotezami uporabili kvantitativne in kvalitativne raziskovalne pristope. Glavni rezultati raziskave kažejo, da je izobraževanje iz ustvarjalnega giba pripomoglo k pozitivnim stališčem učiteljev o učenju z gibanjem in skozi gib. Po izobraževanju so se stališča in prepričanja učiteljev do ustvarjalnega giba in načini uporabe giba pri učencih z ali brez posebnih potreb spremenili v smeri celostnega in izkustvenega učenja in poučevanja. Pozitivni učinki pristopa se po mnenju učiteljev odražajo predvsem na čustveno-socialnem in kognitivnem razvoju otrok. Prav tako se je po izobraževanju in uporabi ustvarjalnega giba v praksi povečala zaznava učiteljeve samoučinkovitosti, občutje izgorelosti pa se je zmanjšalo. Rezultati pričajo, da uporaba učnega pristopa pripomore k inkluzivnosti in psihičnemu blagostanju tako učiteljev kot tudi učencev. Zaključujemo, da so ugotovitve raziskave o vlogi in uporabi ustvarjalnega giba kot učnega pristopa pomembne za širšo implementacijo ustvarjalnega giba v osnovno šolo, pa tudi za nadaljnje izobraževanje učiteljev in študentov pedagoških fakultet. Te ugotovitve sovpadajo s svetovnim trendom raziskovanja holističnega pristopa v vzgoji in izobraževanju, učenja in poučevanja z gibanjem in skozi gib, z umetnostjo in skozi umetnost ter pomembno prispevajo k teorijam in metodam izkustvenega ter celostnega učenja.[V. Geršak]20162016-07-06 03:00:35Doktorska disertacija83893sl