<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83892"><dc:title>Opisovanje slik v vrtcu</dc:title><dc:creator>Gabrijel,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žveglič Mihelič,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj govora</dc:subject><dc:subject>spodbujanje otrokovega govora</dc:subject><dc:subject>pogovor med vzgojiteljem in otroki v vrtcu</dc:subject><dc:subject>vzgojiteljeva vprašanja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Govor otrok v vrtcu lahko razvijamo na različne načine. Med prakso oz. pri delu v vrtcu sem opazila, da vzgojitelji to redko počnejo v pogovoru z otroki, ko ti opisujejo sliko. Zato sem se odločila, da bom v diplomskem delu skušala raziskati prav to.
 
V teoretičnem delu sem predstavila razvoj govora v predšolskem obdobju in njegovo spodbujanje v vrtcu, vzgojiteljevo vodenje pogovora z otroki ter načine razvijanja teme, med katere spada tudi opisovanje (slike). Raziskavo, katere rezultate sem predstavila v empiričnem delu, sem izvedla v skladu s kvantitativno raziskovalno paradigmo. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Analizirala sem 10 zvočnih posnetkov pogovora med vzgojiteljico in otroki, ki so opisovali sliko in so bili iz treh različnih starostnih skupin. Pri tem sem si pomagala tudi z opazovalnim listom. Po pogovorih z otroki sem vzgojiteljice tudi intervjuvala o tem, kako vodijo pogovor ob opisovanju slike. Ugotovila sem, da je večina vzgojiteljic v začetku pogovora otrokom dovolila izbiro sedeža; sedeli so v polkrogu. Otroke so vzgojiteljice motivirale s samo sliko in z napovedjo, kaj in kako se bodo pogovarjali. Sliko so med pogovorom vse vzgojiteljice, razen ene, držale v rokah. Zaradi nemirnosti otrok je bilo treba v eni skupini pogovor prekiniti, v drugih skupinah pa težav z vzdrževanjem komunikacije ni bilo. Otroci so v pogovoru odgovarjali na vprašanja vzgojiteljice, ta pa so bila v glavnem nižjega nivoja. Med načini razvijanja teme v pogovoru smo poleg opisovanja (slike) zasledili tudi pripovedovanje ter orisovanje oz. označevanje. Vzgojiteljice, z izjemo treh, so v pogovoru z vprašanji sledile zaporedju od splošnega k posamičnemu. Trudile so se govoriti knjižno, vendar so uporabljale tudi neknjižne prvine. V pogovorih med vzgojiteljicami in otroki ni bilo opaziti relevantnih razlik, na katere bi vplivala starost otrok. Seveda imajo starejši otroci bogatejše besedišče in več izkušenj, zato sta vzgojiteljici v starejših skupinah otrokom zastavljali zahtevnejša vprašanja, ki vključujejo primerjanje in razmišljanje. Glede na opazovanje in odgovore vzgojiteljic v intervjuju lahko rečem, da se večinoma zavedajo značilnosti svojih pogovorov z otroki.</dc:description><dc:publisher>[M. Gabrijel]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-06 03:00:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83892</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
