<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83890"><dc:title>Likovno izražanje kot pomoč pri zvišanju kakovosti življenja bolnic s sladkorno boleznijo in povišano telesno težo</dc:title><dc:creator>Enova,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mesec,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Huzjan,	Zdenko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladkorna bolezen</dc:subject><dc:subject>telesna teža</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>likovno izražanje v skupini</dc:subject><dc:subject>pomoč z umetnostjo</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V specialistični nalogi predpostavljam, da proces likovnega izražanja vpliva na posameznika tako, da izboljšuje kakovost njegovega življenja. Pri izvajanju vsebin likovnega izražanja sem sledila modelu po imenu »Kreativno potovanje« (P. Luzzatto in B. Gabriel, 2000), ki je potekal deset tednov. 

V empiričnem delu naloge je predstavljena kvalitativna raziskava. V njo je bilo vključenih  enajst oseb ženskega spola, med tridesetim in šestdesetim letom starosti. Vse udeleženke so bolnice s sladkorno boleznijo in povišano telesno težo in so obravnavane v ambulanti za sladkorno bolezen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali lahko sodelovanje udeleženk v programu likovnega izražanja prispeva k boljšemu obvladovanju življenja s sladkorno boleznijo in povišano težo oziroma ali lahko prispeva k izboljšanju kakovosti njihovega življenja. 

S kvalitativno analizo doživljanja udeleženk med programom likovnega izražanja in po njem sem dobila odgovore na naslednji dve raziskovalni vprašanji: kako se je skozi program spreminjalo doživljanje pri udeleženkah, kar sem ugotavljala z analizo zvočnih zapisov z delavnic, ter kako se je skozi program spreminjalo samoocenjevanje udeleženk, kar pa sem ugotavljala z analizo pisnih ocen programa likovnega ustvarjanja s strani udeleženk, zbirnika tabel daljic razpoloženja in zbirnika tabel zadovoljstva z izdelki za posamezne udeleženke. Kvalitativno analizo sem zaokrožila z analizo procesa spreminjanja naslednjih dimenzij: skupinske dinamike, kakovosti doživljanja udeleženk in značilnosti likovnega izraza skozi program desetih delavnic likovnega izražanja. Ugotovila sem, da je v procesu programa likovnega izražanja večina udeleženk sprejela novo kakovost doživljanja spontanosti, ki je lahko protiutež doživljanju vsakodnevnega stresa zaradi težav pri urejanju svoje sladkorne bolezni. Slednji uvid sta dve udeleženki tudi izrazili v končni oceni programa.

Analiza raziskave je pokazala, da sta v skupini izstopali dve kategoriji doživljanja programa likovnega izražanja: doživljanje pozitivnega učinka druženja med udeleženkami ter doživljanje mentalne sprostitve. Iz analize rezultatov vizualno-analogne skale razpoloženja (daljice razpoloženja) je razvidno, da se je celotni skupini udeleženk med vsako delavnico bistveno izboljšalo razpoloženje. Analiza rezultatov ocen zadovoljstva s svojimi izdelki s strani udeleženk je pokazala, da je bila celotna skupina v povprečju zmerno zadovoljna s svojimi izdelki.

Menim, da bodo rezultati raziskave pripomogli k nadaljnjemu nadgrajevanju vsebine programa likovnega izražanja za bolnike s telesno boleznijo.</dc:description><dc:publisher>[J. Enova]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-06 03:00:02</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>83890</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
