Vzgojiteljeva stališča o preventivnem logopedskem programu v vrtcu kot modelu spodbudnega okolja za razvoj jezikovne zmožnostiVidmar, Alenka (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) Čuk, Miran (Komentor) preventivni logopedski programjezikovna zmožnostvrteckurikulum za vrtcelogoped v vrtcuV magistrskem delu predstavljamo inovativni koncept preventivnega logopedskega programa (v nadaljevanju: PLP). Gre za model spodbudnega okolja za razvoj jezikovne zmožnosti otrok v vrtcu, ki logopedu v vrtcu mogoča široke možnosti za uresničitev svojega poslanstva in je edinstven v Republiki Sloveniji. Model tako ponuja nove možnosti za interdisciplinarni timski pristop logopeda in strokovnih delavcev v vrtcu. V teoretičnem delu opredelimo jezikovno zmožnost, osvetlimo razvoj jezikovne zmožnosti skozi različne razvojne teorije s poudarkom na sociokulturnih teorijah razvoja in učenja oz. interakcijskih teorijah ter dejavnikih otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti ter predstavimo smernice za zgodnjo obravnavo in preventivno delo. Opisana sta inovativni koncept preventivnega logopedskega programa v vrtcu ter model timskega sodelovanja med logopedom in vzgojitelji, ki smo ga razvijali v okviru inovacijskega projekta v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Predstavljena sta tudi pomen stališč ter njihov vpliv na posameznikovo delovanje. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, v kateri smo si za cilj postavili analiziranje stališč strokovnih delavk vrtca do področij PLP (področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti, področje dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu, področje dejavnosti razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu, področje dejavnosti načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu) ter do povezovanja PLP in izvedbenega kurikula za vrtce, kot je bilo preizkušeno v modelu inovacijskega projekta. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe našega raziskovanja je bil oblikovan namenski vzorec, v katerem smo kot kriterij za izbor vzorca upoštevali seznanjenost s preventivnim logopedskim programom in sodelovanje z logopedom kot stalnim strokovnim sodelavcem vrtca. V vzorec smo vključili 74 strokovnih delavk (vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic) VVZ Kekec Grosuplje, ki kot uporabnice PLP in njegove soustvarjalke vnašajo elemente PLP v življenje in delo vrtca oz. v izvedbeni kurikulum in tako soustvarjajo spodbudno okolje za razvoj jezikovne zmožnosti znotraj vrtca kot institucije. Raziskava je za slovenski prostor pomembna, ker so pozitivna stališča strokovnih delavk vrtca do PLP osvetlila možnosti za timsko sodelovanje med logopedom in strokovnimi delavkami v vrtcu. S faktorsko analizo smo ugotavljali latentno strukturo vprašalnika PLP in z majhnim številom faktorjev pojasnili vsako področje PLP. Ugotovili smo pomembne statistične razlike za celotno področje PLP med strokovnimi delavkami, ki so sodelovale z logopedinjo, in tistimi, ki z logopedinjo niso sodelovale. Dobljeni rezultati so pokazali, da timsko sodelovanje strokovnih delavk vrtca z logopedinjo in vključevanje v različne dejavnosti, ki jih ponuja PLP, omogočata strokovnim delavkam boljše poznavanje in razumevanje koncepta modela PLP, to pa prispeva k prepoznavanju lastne vloge strokovne delavke pri spodbujanju razvoja jezikovne zmožnosti otrok in vnašanju elementov PLP v izvedbeni kurikulum vrtca ter tako ob skupnem sodelovanju z logopedinjo omogoča soustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj jezikovne zmožnosti otrok v vrtcu ter ustvarjanje pogojev za medpoklicno učenje.[A. Vidmar]20162016-07-06 02:59:51Magistrsko delo83886sl