Vzpostavljanje sodelovalne skupnosti na šoli ob vpeljevanju vzgojnega načrtaŠimenc, Monika (Avtor) Peček, Mojca (Mentor) spreminjanje šolske praksevzgojni načrtvloge deležnikovmodeli uvajanja spremembsodelovalna skupnostIzhodišče magistrskega dela je bila priložnost avtonomnega oblikovanja ter izvajanja vzgojnega načrta, ki so jo v zadnjih letih dobile naše šole. To je večino šol postavilo pred nov izziv. Na slovenskih šolah se je na začetku procesa čutilo veliko olajšanje, da se na vzgojnem področju končno nekaj premika. Tudi strokovne institucije so pokazale veliko zanimanja, zainteresirane šole so po korakih vodili skozi procese nastajanja novega dokumenta. Posamezniki s šol so se udeležili dogodkov, povezanih z vzgojnim načrtom, ki so jih pripravili različni organizatorji. Začetno navdušenje je marsikje kmalu zamenjalo razočaranje in občutek neuspeha, ker ni bilo čutiti hitrega učinka zapisanih sprememb. Zato smo se na šoli, kjer poučujem, oblikovanja in vpeljevanja novega dokumenta lotili premišljeno z namenom dolgotrajnega učinka. Najprej je bilo potrebno pridobiti ter motivirati strokovne delavce, jih povezati v skupnost, ki izmenjuje izkušnje, se povezuje, aktivno sodeluje pri prepoznavanju in reševanju problemov ter spremlja proces spreminjanja na lastno pobudo. V magistrskem delu smo raziskovali vzpostavljanje sodelovanja v skupnosti strokovnih delavcev ob oblikovanju, uvajanju in spremljanju vzgojnega načrta v osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej ugotavljali, zakaj so spremembe v šolski praksi nujne. Zanimalo nas je, kako spremembe v šolo vpeljevati na način, da zaživijo v praksi in je zagotovljena njihova trajnost. Ob primerih praks uspešnega spreminjanja v šolah z aktivnim vključevanjem in povezovanjem deležnikov smo izpostavili značilnosti udeležencev procesa spreminjanja, značilnosti samega procesa in značilnosti faz procesa. Na podlagi teoretičnega dela smo oblikovali izhodiščni model vzpostavljanja sodelovalne skupnosti na šoli. Priporočeni koraki Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za nastanek in spremljanje vzgojnega načrta naši šoli niso zadostovali, zato smo se spreminjanja lotili z lastnim akcijskim raziskovanjem. Preko uvajanja vzgojnega načrta v štirih krogih akcijskega raziskovanja v empiričnem delu smo preverili izhodiščni model vzpostavljanja sodelovalne skupnosti na šoli in ga dopolnili. Pri tem smo se osredotočili na razvoj faz modela vzpostavljanja sodelovalne skupnosti preko akcij medsebojnega povezovanja, usklajevanja mnenj in strpne komunikacije. V začetni fazi, ko je na šoli potekala identifikacija s problemom, je kombinacija pristopa od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol pripomogla k boljšemu razumevanju problemskega izhodišča. V naslednjih dveh fazah je še vedno potekal uvodni del procesa, ker je bil namenjen oblikovanju usmerjevalne skupine, seznanjanju s problemom in načrtovanju dela v tej skupini. Šele v četrti fazi je postala aktivna celotna skupnost, kjer so zaposleni v manjših skupinah v več zaporednih aktivnostih najprej prepoznavali področja sprememb, jih nato usklajevali med seboj ter s konsenzom izbrali najustreznejše rešitve. Sledila je faza udejanjanja predlaganih sprememb. Usmerjevalna skupina je z raznolikimi dejavnostmi pritegnila kolektiv k medsebojnemu sodelovanju in spremljala razvoj procesa spreminjanja. Evalvaciji je sledila še faza zagotavljanja trajnosti procesa v prihodnosti. Uspešen proces, ki se nikoli ne konča, zazna potrebo po spremembah in jih omogoča, kadar so potrebne. Usmerjevalna skupina mora v obdobjih stagnacije ali celo nazadovanja preseči in zagotoviti živost procesa. Prikazani model sodelovalne skupnosti poleg faz procesa predstavlja tudi značilnosti udeležencev in samega procesa. Ob ustrezni motivaciji skupnosti in upoštevanju posebnosti šol je model prenosljiv tudi na druge slovenske šole v procesu vpeljevanja sprememb.[M. Šimenc Vatovani]20162016-07-06 02:59:00Magistrsko delo83872sl