Naravni in antropogeni vplivi na območju akumulacij Mola in KlivnikMožina, Jernej (Avtor) Šraj, Mojca (Mentor) Panjan, Jože (Komentor) Krzyk, Mario (Komentor) gradbeništvodiplomska nalogaUNIVKIevtrofikacijaMolakoncentracija fosforjakoncentracija dušikaEkosistem je največja enota, ki opisuje procese, ki potekajo med neživo in živo naravo. Ta je sestavljen iz manjših ekosistemov, med katere spada tudi vodni ekosistem. V tej diplomski nalogi obravnavamo vodni ekosistem dveh jezer z vplivnim območjem. Za ugotavljanje kvalitete vode v jezerih Mola in Klivnik smo preučili proces evtrofikacije, ki ogroža ravnovesje v stoječih vodah. Na hitrost evtrofikacije vpliva več dejavnikov, ki jih delimo na naravne in antropogene. Stopnjo evtrofikacije najlažje določimo preko količine hranil v vodi, od katerih sta najpomembnejša fosfor ter dušik. Količine fosforja in dušika smo izračunali iz dveh virov. Prvi del količine pride v jezero preko kanalizacijskih odpadnih voda, drugi pa z vodami, ki se v jezero stekajo z vplivnega območja. Izračunane koncentracije fosforja in dušika v jezerih smo primerjali z meritvami, ki jih je opravila Agencija Republike Slovenije za okolje. Izračuni koncentracij so večinoma večji od dejanskih meritev. Do večjih odstopanj je prišlo pri koncentraciji fosforja, kjer so nekateri rezultati nekajkrat večji od izmerjene vrednosti. Pri dušiku je ta razlika manjša in lahko trdimo, da je izračun koncentracije dušika bolj natančen. Na podlagi stopnje evtrofikacije bi lahko v večini obravnavanega obdobja akumulaciji umestili med evtrofna jezera. Ker pa se določa stopnjo na podlagi izmerjenih vrednosti, ju umestimo med mezotrofna jezera. Na jezeru Klivnik antropogeni vplivi prispevajo 51 % količine fosforja, na jezeru Mola pa 56 %. Antropogeni vplivi imajo manjši vpliv na koncentracijo dušika in na Klivniku prispevajo 32 %, na jezeru Mola pa 37 % celotne koncentracije.[J. Možina]20162016-07-05 03:05:57Diplomsko delo83837sl