<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83783"><dc:title>Ekonomski vidiki urbane zemljiške politike v podporo izvajanju prostorskih aktov na lokalni ravni</dc:title><dc:creator>Ivančič,	Dušan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrač,	Ivo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>urbana zemljiška politika</dc:subject><dc:subject>razvojno in prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>traj-nostni razvoj</dc:subject><dc:subject>upravljanje zemljišč</dc:subject><dc:subject>lokalne dajatve</dc:subject><dc:subject>zaloga zemljišč</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava urbano zemljiško politiko kot del gospodarskega in družbenega sistema ter politike urejanja prostora, ki lokalnim skupnostim omogoča učinkovitejše gospodarjenje s prostorom ter zagotavljanje pogojev za izboljšano delovanje zemljiškega trga. Čeprav Strategija razvoja Slovenije (2005) urbano zemljiško politiko povezuje z izvajanjem ukrepov za izboljšanje gospodarjenja s prostorom in razvojem trga zemljišč preseneča dejstvo, da je to področje v zakonodaji ozko in pomanjkljivo opredeljeno. Tudi pregled strokovnih virov pokaže, da probleme na področju izvajanja zemljiške politike, ki sovpadajo z aktualnimi problemi v urejanju prostora, ne obravnavajo dovolj celovito. Dodana vrednost naloge je, da opozarja prav na ta primanjkljaj prostorske regulacije. Naloga izpostavlja številne dejavnike, ki pogojujejo specifične probleme izvajanja prostorskih aktov, s katerimi se najbolj pogosto srečujejo na lokalni ravni. Da se formalne prostorske odločitve doslej niso uresničevale kot so bile načrtovane, kaže na trende, ki ne potekajo v smeri trajnostnega prostorskega razvoja. Vzrokov za razkorak med načrtovanjem in izvajanjem prostorskih odločitev ne kaže iskati v strategijah, temveč v nizki urejevalni zmožnosti prostorskega sistema ter implementacijskem primanjkljaju pri izvajanju sprejetih odločitev. Sedanje prevladujoče normativno urejanje, ki je bilo sicer nujno v tranzicijskem obdobju, potrebuje dopolnitev v večjem upoštevanju trajnostnih principov in tržnih zakonitosti pri načrtovanju rabe zemljišč in izkoriščanju razvojnih potencialov. Ob upoštevanju spoznanj različnih strok, ki lahko prispevajo k celoviti obravnavi vloge zemljiške politike v procesih urbanega razvoja, ter z opozarjanjem na razvojne trende v državah z razvitim trgom stavbnih zemljišč, utemeljujem potrebo po oblikovanju nove urbane zemljiške politike kot sistemske, institucionalne ter instrumentalne podpore izvajanju prostorskih aktov na lokalni ravni.</dc:description><dc:publisher>[D. Ivančič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-30 02:36:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>83783</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
