<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83778"><dc:title>Subjektivna ocena kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo</dc:title><dc:creator>Tkalec,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>športne dejavnosti</dc:subject><dc:description>Cerebralna paraliza spremlja posameznika skozi celo življenje, gibalna oviranost in pridružene težave pa vplivajo na različna področja posameznikovega funkcioniranja in na njegovo kakovost življenja. Pozitivne učinke na kakovost življenja ima lahko tudi ukvarjanje s športom, saj športno aktivni posamezniki v nasprotju z neaktivnimi poročajo o višji kakovosti življenja. 

V magistrskem delu smo ugotavljali, ali obstajajo razlike med športno aktivnimi in športno neaktivnimi osebami s cerebralno paralizo v subjektivno zaznani kakovosti življenja. Sodelovalo je 38 anketirancev, od tega 23 športno aktivnih in 15 športno neaktivnih oseb s cerebralno paralizo. Za obe skupini smo naredili splošno oceno stanja, subjektivne ocene telesne in športne aktivnosti, subjektivne ocene motivov in ovir pri športnem udejstvovanju ter subjektivne ocene zadovoljstva na različnih področjih kakovosti življenja.

Primerjava podatkov je pokazala, da so športno aktivni posamezniki na vseh področjih dosegali višje povprečne ocene zadovoljstva kot nešportniki, izjema je le spremenljivka dostopnost in podpora, kjer je bila povprečna ocena višja pri nešportnikih. Statistično pomembno se skupini najbolj razlikujeta na področju socialne vključenosti, kjer so tri spremenljivke od šestih pokazale statistično pomembne razlike. Na področjih fizičnega dobrega počutja, osebnega razvoja dobrega emocionalnega počutja in samoodločanja je na vsakem izmed področij pri dveh spremenljivkah prišlo do statistično pomembnih razlik. Na področjih materialne blaginje, medosebnih odnosov in pravic pa je statistično pomembna razlika le pri eni spremenljivki na vsakem izmed področij. 

Analiza podatkov je pokazala, da športno aktivne posameznike s cerebralno paralizo v primerjavi z nešportniki za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi bolj motivirajo dobra fizična kondicija, užitek, pozitivne izkušnje z ukvarjanjem s športom, biti vzornik drugim s cerebralno paralizo in spodbude drugih s cerebralno paralizo. Športno aktivne kot tudi športno neaktivne najbolj motivira želja po dobri fizični kondiciji, obe skupini pa najmanj motivirajo tekmovalne težnje. 

Glavne ovire pri ukvarjanju s športnimi dejavnostmi so pri športno aktivnih posameznikih okoljske, pri športno neaktivnih pa so v ospredju tako okoljske kot tudi interpersonalne. 

Rezultati so pokazali statistično pomembno povezavo med področjem dobrega fizičnega počutja, materialne blaginje, socialne vključenosti, medosebnih odnosov, osebnega razvoja, samoodločanja in stopnjo gibalne oviranosti anketiranih. Povezave so na vseh področjih negativne, kar pomeni, da so posamezniki z višjo stopnjo gibalne oviranosti na zgoraj naštetih področjih kakovosti življenja podajali nižje ocene.</dc:description><dc:publisher>[A. Tkalec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-30 02:36:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83778</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
