<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83775"><dc:title>Uvajanje metodologije Scrum na večjem projektu: študija primera in analiza faktorjev sprejemljivosti</dc:title><dc:creator>ŠTRUKELJ,	NEŽA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Viljan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Scrum</dc:subject><dc:subject>agilni razvoj programske opreme</dc:subject><dc:subject>model sprejetja inovacije</dc:subject><dc:subject>teorija difuzije inovacije</dc:subject><dc:subject>DOI</dc:subject><dc:subject>postmortem analiza</dc:subject><dc:description>Zahteve naročnikov pri razvoju informacijskih sistemov se danes pogosto in hitro spreminjajo, saj morajo slediti trgu oziroma potrebam svojih uporabnikov, temu pa mora slediti tudi razvoj informacijskih sistemov. Sodobni trendi priporočajo agilne metodologije, ki omogočajo iterativen in inkrementalen razvoj ter se prilagajajo spremembam zahtev v času razvoja.
Naloga predstavlja študijo primera, v kateri analiziramo uvedbo metodologije Scrum na projektu, ki ga je za potrebe javne uprave izvajalo eno izmed večjih slovenskih podjetij za razvoj programske opreme.
V tem primeru je šlo za prvo uporabo Scruma, zato je na eni strani posebna pozornost posvečena stopnji sprejetja posameznih praks, to je, do katere mere razvijalci obvladajo posamezne prakse po koncu projekta, in na drugi strani faktorjem, ki po mnenju razvijalcev najbolj vplivajo na uspešno uvedbo Scruma in njegovo dolgoročno sprejemljivost ter analizi pozitivnih in negativnih izkušenj/vidikov. 
Pri analizi stopnje sprejetja posamezne prakse smo se oprli na 6-stopenjski Kwon-Zmud-Cooperjev model sprejetja inovacije; pri identifikaciji najpomembnejših faktorjev na Rogersovo teorijo difuzije inovacije, za raziskavo pozitivnih in negativnih vidikov pa smo izvedli postmortem analizo. Dobljene rezultate smo primerjali še s sorodno študijo o uporabi Scruma v nemški zavarovalnici.
Potrebne podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki je bil sestavljen iz petih delov. V prvem delu so bila splošna vprašanja o anketirancu; v drugem so se vprašanja nanašala na stopnje sprejetja posameznih praks; v tretjem delu smo spraševali o faktorjih, ki vplivajo na sprejemljivost Scruma; četrti del je vseboval vprašanja za primerjavo s hipotezami Overhage-Schlaudererja in v zadnjem delu so bila vprašanja, ki so se nanašala na značilnosti projekta. Za potrditev oziroma razjasnitev rezultatov vprašalnika smo izvedli še delno strukturirane intervjuje.
Ugotovili smo, da je nekatere stvari potrebno izboljšati, nekatere pa obdržati. Podali smo priporočila za izboljšanje izbire članov skupine Scrum, vključitev naročnika v proces Scruma, sprotno spremljanje poteka dela in ocenjevanje uporabniških zgodb. Stvari, ki jih je smiselno negovati tudi v prihodnje, so skupni prostori in sodobna infrastruktura, osebna in strokovna rast posameznika ter možnost dela po metodologiji Scrum tudi v prihodnje.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-29 15:55:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>83775</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
