Testna anksioznost in bralne učne strategije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenjaRajšp, Petra (Avtor) Magajna, Lidija (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) specifične učne težaveS pripisovanjem večje pomembnosti testnih dosežkov s strani šole in družbe doživljajo učenci vedno večji pritisk in anksioznost ob ocenjevalnih situacijah. Visoka testna anksioznost ima lahko negativne posledice na učenčevo telesno in socialno-emocionalno področje kot tudi na kognitivno izvajanje in učno uspešnost učenca. Kljub obsežnemu raziskovanju na tem področju pa ostaja manj raziskan problem testne anksioznosti pri skupini učencev s težavami/motnjami učenja specifične narave, v katero spadajo učenci z lažjo obliko, imenovano specifične učne težave (v nadaljevanju SUT), in z zmerno do težjo obliko, imenovano primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU). V magistrskem delu predstavljamo značilnosti testne anksioznosti, pri čemer posebno pozornost posvečamo testni anksioznosti pri učencih s SUT in PPPU. Prav tako se osredotočamo na področje učnih strategij, zlasti bralnih učnih strategij, in pojasnjujemo njihovo povezanost s testno anksioznostjo pri učencih. Osrednje vprašanje magistrskega dela je, kakšna je povezanost med testno anksioznostjo in pogostostjo uporabe bralnih učnih strategij pri učencih s PPPU. Ob tem nas je zanimalo tudi, kakšna je raven testne anksioznosti in pogostost uporabe bralnih učnih strategij glede na različne dimenzije testne anksioznosti (misli, fiziološke reakcije in vedenja, ki niso v funkciji reševanja naloge) in skupine bralnih učnih strategij (učne strategije pred branjem, med njim in po branju) ter ali obstajajo pomembne razlike na ravni testne anksioznosti in v uporabi bralnih učnih strategij med skupinami učencev glede na spol in starost. Raziskava je kavzalno neeksperimentalna. Vzorec zajema 163 osnovnošolskih učencev s PPPU od 5. do 9. razreda. Za preverjanje ravni testne anksioznosti in pogostosti uporabe bralnih učnih strategij smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vključeval lestvico testne anksioznosti – CTAS, in Vprašalnik o učnih strategijah. Pri statistični analizi podatkov smo uporabili opisno statistiko, t-test, ANOVO in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati so pokazali, da je povezanost med izkazano ravnjo testne anksioznosti in pogostostjo uporabe bralnih učnih strategij pri učencih s PPPU statistično pomembna. Izkazana povezanost je šibka in pozitivna. Prav tako smo ugotovili, da med učenci z nižjo in višjo ravnjo testne anksioznosti obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi bralnih učnih strategij, pri čemer se je pokazalo, da učenci s PPPU, ki izkazujejo višjo raven testne anksioznosti, pogosteje uporabljajo bralne učne strategije. Po spolu in starosti učencev s PPPU nismo dokazali pomembnih razlik na ravni testne anksioznosti, čeprav se je glede na posamezne dimenzije pokazalo, da dekleta in mlajši učenci izražajo pomembno višjo raven fizioloških reakcij in da dečki in starejši učenci izražajo pomembno višjo raven vedenj, ki niso v funkciji reševanja naloge. Razlike v uporabi bralnih učnih strategij glede na starost pri učencih s PPPU niso statistično pomembne, medtem ko so se glede na spol pokazale statistično pomembne razlike. Dokazali smo, da dekleta s PPPU pogosteje uporabljajo bralne učne strategije. V sklepnem delu magistrskega dela navajamo tudi omejitve raziskave in implikacije za nadaljnje raziskovanje, pedagoško prakso in specialno-pedagoško pomoč. Z magistrskim delom želimo povečati zavedanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter vseh pedagoških delavcev, da je pri delu z učenci pomembno posvečati pozornost čustvenemu področju, še posebej pri učencih s SUT in PPPU, saj predstavljajo rizično skupino za razvoj emocionalnih težav.20162016-06-25 03:46:19Magistrsko delo/naloga83738sl