<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83708"><dc:title>Utrjevanje komercialnih fenol-formaldehidnih lepil</dc:title><dc:creator>Ugovšek,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>diferenčna dinamična kalorimetrija</dc:subject><dc:subject>fenol-formaldehidna lepila</dc:subject><dc:subject>katalizator</dc:subject><dc:subject>utrjevanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Fenol-formaldehidna lepila se v lesni industriji najpogosteje uporabljajo za izdelavo konstrukcijskih lesnih kompozitov, kjer se zahteva visoka trdnost in trajnost lepilnega spoja. Utrjevanje fenol-formaldehidnih lepil je zaradi vzporednega poteka več reakcij precej zapleteno. Glede na kislost oziroma bazičnost dodanega katalizatorja v procesu sinteze se ta lepila delijo v smole tipa novolak in resol. V raziskavi je bilo z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) analizirano utrjevanje razliŽnih komercialnih fenol-formaldehidnih lepil tipa resol. Proučen je bil dodatek bazičnega katalizatorja na hitrost utrjevanja izbranega lepila in izdelana simulacija potrebnih časov utrjevanja tega lepila pri izotermnih pogojih. Ugotovljeno je bilo, da se potek utrjevanja različnih fenol-formaldehidnih lepil med sabo precej razlikuje. Ker so bila proučevana lepila v procesu sinteze že optimizirana z vidika koliŽine katalizatorja, je bilo naknadno dodajanje katalizatorja v izbrano fenol-formaldehidno lepilo nepotrebno in je negativno vplivalo na njegovo utrjevanje.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2016-06-23 04:13:55</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>83708</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
