Analiza literarnih besedil v almanahu Lutkovnega gledališča Ljubljana (1948-2008) in projekt SapramiškaSamida, Simona (Avtor) Blažič, Milena (Mentor) almanah Lutkovnega gledališča Ljubljanadidaktika mladinske književnostikomunikacijski poukučni načrt za slovenščinopouk književnosti v osnovni šoliprojektno deloV magistrskem delu se ukvarjamo z analizo almanaha Lutkovnega gledališča Ljubljana in predstavljamo sodobni model poučevanja književnosti preko inovativnega projektnega pristopa. V teoretičnem delu predstavljamo Lutkovno gledališče Ljubljana (v nadaljevanju LGL) kot osrednjo ustanovo za mlade, ki skrbi za svoje poslanstvo z uresničevanjem nalog, zapisanih v aktu o ustanovitvi. Neposredno promovira tudi otroško leposlovje in razvija bralno kulturo, zato ga smiselno vključujemo v šolski prostor. Slovenski pouk književnosti je komunikacijski, ki izvira iz teorije recepcijske estetike in predstavlja našo poglavitno teorijo, na katero se opiramo. Cilje pouka književnosti lahko uresničujemo preko projektnega dela, za katerega predstavljamo teoretični okvir. V empiričnem delu smo izvedli tri raziskave, ki so z metodološkega vidika precej različne, vendar se med seboj povezujejo in aplikativno nanašajo na sodoben komunikacijski pouk književnosti. Prva raziskava, ki temelji na statistični analizi podatkov o uprizoritvah LGL (pridobljenih iz almanaha LGL 1948–2008), ima dva glavna cilja – preučevanje izpolnjevanja poslanstva zavoda, zapisanega v aktu o ustanovitvi, ter identifikacija najbolj uspešnih literarnih besedil kot lutkovnih predstav, ki jih kasneje primerjamo s predlaganimi deli iz Učnega načrta za slovenščino (2011). V drugi raziskavi analiziramo tri literarna besedila, ki so bila v obdobju 1948–2015 največkrat uprizorjena: Sapramiška (prvič uprizorjena leta 1986, 1752 ponovitev), Zvezdica Zaspanka (prvič uprizorjena leta 1955, 775 ponovitev) in Žogica Marogica (prvič uprizorjena leta 1951, 1371 ponovitev). Analiziramo jih z vidika upodobitve v različnih medijih in preko estetskih pristopov mladinske književnosti. Tretja raziskava prikazuje obravnavo literarnega besedila Sapramiška po inovativnem projektnem pristopu. Z raziskavo smo dokazali, da LGL izpolnjuje svoje poslanstvo, saj skrbi za izvirno domačo ustvarjalnost z uprizarjanjem del slovenskih literarnih avtorjev (pesnikov, pisateljev in dramatikov) ter drugih slovenskih avtorjev. Glede na narejeno raziskavo vidno izstopa avtorica Svetlana Makarovič, ki ima v LGL 19 uprizorjenih literarnih besedil, od njih jih kar 9 sodi v prvo četrtino bolj uspešnih predstav: Sapramiška, Tacamuca, Korenčkov palček, Medena pravljica, Veveriček posebne sorte, Kuna Kunigunda, Sovica Oka, Spet Kosovirji ter Pekarna Mišmaš. Med literarnimi deli, ki še izstopajo po uspešnosti, so: Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori, Goethejev Faust, Levstikovo delo Kdo je napravil Vidku srajčico, Krlićevo Jajce, Simončičev Veliki Kikiriki, MacDonaldov Mali bober in odmev, Tolstojev Lalanit, Nicklova Zgodba o dobrem volku in Pavčkov Juri Muri v Afriki. Izvedli smo literarno analizo treh največkrat uprizorjenih del do leta 2015, ki kaže na literarni presežek Sapramiške in Zvezdice Zaspanke, Žogica Marogica pa manj izstopa in je po številu ponovitev presenečenje med uspešnimi predstavami. Z literarnim projektom Sapramiška smo dokazali, da s projektno metodo bolje uresničujemo cilje iz Učnega načrta za slovenščino (2011) ter k aktivnemu sodelovanju pritegnemo več učencev. S tem smo dokazali, da lahko model služi kot aplikativni prispevek k sodobnemu pouku književnosti, ki združuje sodobne metode, izpeljane skozi inovativni projektni pristop.[S. Samida Cerk]20162016-06-23 04:13:42Magistrsko delo83705sl