<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83704"><dc:title>Vizualizacija in likovna artikulacija pri srednješolcih</dc:title><dc:creator>Jakša,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frelih,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>individualizacija</dc:subject><dc:subject>sproščanje</dc:subject><dc:subject>vizualizacija</dc:subject><dc:subject>likovna artikulacija</dc:subject><dc:subject>moč likovnih izrazil</dc:subject><dc:description>Ko otrok vstopi v mladostništvo, se njegov likovni razvoj zaključuje. V tem obdobju ne izraža več tolikšne želje po likovnem izražanju, hkrati pa se močneje pojavlja potreba po individualnem likovnem izrazu in pogosto tudi težnja po klišejskem upodabljanju. Z ustrezno učno metodo, predvsem z metodo transponiranja in alternative, pa učitelj močno spodbudi domišljijo mladostnika in ga usmeri v iskanje lastnih, izvirnejših idej in likovnih rešitev. Cilj raziskave je bil preučiti omenjeni metodi ustrezno znanstveno še ne preverjeno likovno izražanje s pomočjo vizualizacije, ko učenci na osnovi izbranih besednih spodbud zaprtih oči v mislih zavestno oblikujejo vizualne predstave. Znotraj teh intuitivno iščejo ustvarjalne likovne rešitve, skozi katere se odražajo osebnostne lastnosti in likovni (estetski) čut. Zaradi specifičnih lastnosti vizualizacija prispeva tudi h globinski sprostitvi in obvladovanju čustvenih napetosti, značilnih za mladostnike. Za doseganje ciljev in zastavljenih hipotez je bil uporabljen kvantitativen pristop raziskave po metodi pedagoškega eksperimenta. Prav tako je bil uporabljen kvalitativen pristop, saj smo kvalitativno analizirali likovna dela dijakov in odgovore dijakov na odprta anketna vprašanja. Raziskava je potrdila splošno hipotezo, da bodo likovna dela, ki jih bodo dijaki izdelali s pomočjo vizualizacije, izvirnejša od likovnih del, ki jih dijaki ne bodo izdelali s pomočjo vizualizacije, iz likovnih del pa bo razvidna tudi večja fleksibilnost in občutljivost dijakov pri likovnem izražanju. Dijaki so do likovnega izražanja s pomočjo vizualizacije izrazili pozitivnejši odnos v primerjavi z likovnim izražanjem na tradicionalen način. Raziskava je pokazala statistično pomembne razlike v rezultatih likovnih nalog primerjalnih skupin glede izvirnosti, fleksibilnosti in občutljivosti pri likovnem izražanju in glede odnosa do likovnega izražanja v korist skupine, ki je likovna dela izdelala s pomočjo vizualizacije. Kvalitativna analiza likovnih del je pokazala tudi elemente, ki posebej izstopajo pod vplivom vizualizacije. Raziskava je jasneje določila mesto vizualizacije na področju likovne didaktike ter ponudila nove možnosti spodbude individualnega likovnega izraza mladostnikov in nove načine poučevanja likovne umetnosti.</dc:description><dc:publisher>[J. Jakša]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-23 04:13:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>83704</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
