<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83702"><dc:title>Nadarjeni učenci pri pouku družbe v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Kastelec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pouk družbe</dc:subject><dc:subject>nadarjeni učenci</dc:subject><dc:subject>vloga učitelja</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Nadarjenost je prirojena sposobnost, ki jo je treba razvijati, zato je spodbudno učno okolje v šoli zelo pomembno. V zadnjem času veliko govorimo o nadarjenih pri različnih učnih predmetih. Nadarjenost je najpogosteje omenjena pri likovni in glasbeni umetnosti ter pri športu in matematiki, zelo redko pa je omenjena pri pouku družbe. Zato smo se odločili, da raziščemo, kako učitelji razrednega pouka pouk družbe v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole prilagajajo nadarjenim učencem. Zanimalo nas je, katere značilnosti nadarjenosti zaznavajo učitelji razrednega pouka pri pouku družbe v 4. in 5. razredu osnovne šole; kako učitelji razrednega pouka prilagajajo pouk družbe nadarjenim v 4. in 5. razredu osnovne šole; katere teme in dejavnosti pri pouku družbe v 4. in 5. razredu osnovne šole najbolj motivirajo nadarjene učence; kako se nadarjeni učenci doma učijo in pripravljajo na pouk družbe v 4. in 5. razredu osnovne šole. 
V teoretičnem delu magistrskega dela smo pisali o nadarjenih učencih, in sicer o značilnostih nadarjenih, vrstah nadarjenosti, od kod izvira nadarjenost, o odkrivanju in identifikaciji, delu z nadarjenimi učenci v Sloveniji, napakah in nevarnostih pri odkrivanju nadarjenih ter o nadarjenosti pri pouku družbe.
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni pristop raziskovanja in deskriptivno metodo. Vpogled v načine dela z nadarjenimi smo dobili tako, da smo intervju izvedli s štirimi učiteljicami razrednega pouka, ki v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole poučujejo družbo, in z osmimi učenci, ki so v postopku identifikacije ali pa so že prepoznani za nadarjene in so udeleženi pri pouku družbe. Pričakovali smo, da z nadarjenimi ne delajo drugače kot z drugimi učenci, pogosto pa ti učenci s svojim sodelovanjem oblikujejo učne ure in raven pouka. Izsledki kažejo, da učitelji z nadarjenimi res ne delajo veliko drugače kot z drugimi učenci. Učenci, ki so bili vključeni v raziskavo, s svojim sodelovanjem sooblikujejo učno uro, ravni pouka pa ne določajo. Posebnih prilagoditev za nadarjene nismo zaznali. Po navadi dobijo dodatne naloge, ki pa niso nujno tudi na višji ravni. Nadarjeni sodelujejo na različnih tekmovanjih in v interesnih dejavnostih. Šole imajo zanje organizirane tabore za vedoželjne. Najbolj priljubljena tema pri družbi je zgodovina. Učenci imajo pri učenju mir in stalen prostor. So zelo samostojni in organizirani. Družbo se večina nadarjenih uči tako, da snov prebere in ponovi. Veliko se naučijo tudi s sodelovanjem pri pouku.</dc:description><dc:publisher>[A. Kastelec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-23 04:13:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83702</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
