Avtonomija učiteljev pri izbiri in rabi učnih gradiv za jezikovni pouk pri predmetu slovenščina v osnovni šoliCerar, Zala (Avtor) Bešter Turk, Marja (Mentor) sporazumevalna zmožnostV Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji je avtonomija opredeljena kot eno izmed splošnih načel vzgoje in izobraževanja. T. i. notranja avtonomija učitelja kot strokovnjaka na svojem področju med drugim vključuje tudi možnost operativnega odločanja o izbiri in uporabi učnih gradiv, izbiranju učnih vsebin, izpuščanju in nadomeščanju nalog iz učnega gradiva z drugimi itd. Razne raziskave (npr. PISA) so pokazale, da slovenski učenci dosegajo dobre rezultate le na nižjih ravneh bralne pismenosti, medtem ko na višjih ravneh niso uspešni. Ker menimo, da bi bil razlog za to lahko v tem, da se učitelji izogibajo zahtevnejšim nalogam v učnem gradivu, smo se odločili, da preučimo, kako poteka jezikovni pouk pri predmetu slovenščina, in sicer ob učnem gradivu. Zanimalo nas je, v kolikšni meri učitelji pri jezikovnem pouku pri predmetu slovenščina uporabljajo učna gradiva in kakšno mnenje imajo o posameznih nalogah. Teoretični del, v katerem smo pisali o sporazumevalni zmožnosti, taksonomijah znanja, bralnem razumevanju, pismenosti, raziskavi PISA, učnih gradivih in o avtonomiji, smo dopolnili z empiričnim delom. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno statistično metodo. Raziskovalni pristop pa je bil kvantitativni. Vzorec, ki smo ga vključili v raziskavo, je neslučajnostni, in sicer priložnostni. Analizirali smo 36 anketnih vprašalnikov in tiste učne enote iz učnih gradiv, na podlagi katerih so učitelji izpolnjevali vprašalnik. V magistrskem delu smo ugotavljali, katere vrste nalog glede na raven znanja vsebujejo t. i. besedilne (in jezikovne) enote v učnih gradivih za jezikovni pouk pri predmetu slovenščina od 3. do 6. razreda (tudi 8. razred) OŠ. Ugotovili smo, da v učnih gradivih prevladujejo naloge, ki od učencev glede na Bloomovo taksonomijo zahtevajo raven znanja in raven razumevanja, oz. naloge, ki od učencev zahtevajo prvo in drugo raven bralnega razumevanja. Ugotavljali smo tudi mnenja učiteljev o učnih gradivih za jezikovni pouk pri predmetu slovenščina. Raziskovali smo, ali se mnenja učiteljev razlikujejo glede na delovno dobo, razred, ki ga poučujejo, naziv in število let izkušenj z delom z določenim učnim gradivom. Zanimalo nas je, iz katerih razlogov učitelji izberejo določeno učno gradivo oz. kateri so razlogi, da učnega gradiva ne izberejo sami. Spraševali smo po tem, katere naloge učitelji pri pouku predelajo, katere izpuščajo in katere dodajajo. Na podlagi anketnih vprašalnikov smo ugotovili tudi, kateri so razlogi za reševanje nalog, kateri za izpuščanje nalog in kateri za dodajanje nalog. Spoznali smo, da so učitelji bolj avtonomni pri dodajanju nalog kot pri izpuščanju nalog. V raziskavi se je pokazalo, da učitelji, ki dodajajo naloge, te večinoma pripravijo sami in jih ne jemljejo iz drugih učnih gradiv. Poleg tega smo ugotovili, da se med učitelji z različno delovno dobo, med učitelji, ki poučujejo v različnih razredih, med učitelji z različnimi nazivi in med učitelji z različnim številom let izkušenj z uporabo določenega učnega gradiva večinoma ne pojavljajo statistično pomembne razlike v navajanju zgoraj omenjenih razlogov.20162016-06-22 03:35:46Magistrsko delo/naloga83687sl