<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83669"><dc:title>Fizikalne lastnosti bukovine po žledolomu</dc:title><dc:creator>Straže,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Merela,	Maks	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krže,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>žledolom</dc:subject><dc:subject>fizikalne lastnosti lesa</dc:subject><dc:subject>vlažnost lesa</dc:subject><dc:subject>gostota lesa</dc:subject><dc:description>Proučili smo fizikalne lastnosti (vlažnost in gostoto) lesa različno prizadetih izruvanih dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L.) ob koncu prve vegetacijske dobe po velikem žledolomu v letu 2014. Raziskava je potrdila povezavo med deležem še aktivnega koreninskega sistema in stopnjo porjavelosti (izsušenosti) krošnje dreves ter vlažnostjo lesa in njenim razporedom. Pri zelo prizadetih drevesih smo v prevodnem zunanjem delu beljave potrdili zmanjšanje vlažnosti lesa pod mejo naravne biološke odpornosti (u &lt; 60 %). Po prvi vegetacijski dobi nismo mogli potrditi zmanjšanja gostote lesa (in z njim povezanega poslabšanja mehanskih lastnosti), kar bi potrdilo okužbo in razkroj lesa z glivami.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2016-06-21 02:48:40</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>83669</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
