<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83665"><dc:title>Kako prvošolci pojmujejo dobrega učitelja</dc:title><dc:creator>Planinc,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič-Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lik učitelja</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>kompetence učitelja</dc:subject><dc:subject>razredna interakcija</dc:subject><dc:subject>osebnostne lastnosti učitelja</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem skušala odgovoriti na vprašanje, kakšnega učitelja si želijo prvošolci oziroma kakšna so njihova pričakovanja do učitelja. Menim, da učenci v svojih željah niso pretirano zahtevni, vendar jim pogosto premalo prisluhnemo oziroma učitelji ne znamo izkoristiti vseh svojih potencialov, ki se jih velikokrat niti ne zavedamo. Učitelj s svojimi lastnostmi in dejanji, še zlasti na začetku šolanja, pomembno vpliva na otrokov odnos do šole, snovi, motivacije, učenja, učni uspeh itd. Zbrala in primerjala sem stališča in ugotovitve različnih avtorjev, ki opredeljujejo, kakšen naj bi bil učitelj, s katerim so učenci zadovoljni. Zanimalo me je tudi, kako različni avtorji in kurikularni dokumenti definirajo naloge učitelja. Predstavila sem učiteljev vpliv na klimo in medosebne odnose v razredu ter kako so z medosebnimi odnosi in načinom vodenja razreda zadovoljni učenci. 

V empiričnem delu sem raziskala mnenja učencev na začetku šolanja: kako opredeljujejo dobrega učitelja, njegovo želeno vedenje in njegove naloge. Dobljene rezultate sem primerjala z mnenjem učiteljev o tem, kakšna so po njihovem pričakovanja prvošolcev, ali se jim zdijo ta pomembna in zakaj. Oboje sem primerjala tudi z družbeno zastavljenimi cilji in kompetencami. Raziskava je zasnovana na deskriptivni metodi in je potekala na vzorcu otrok dveh prvih razredov in na vzorcu stotih učiteljev razrednega pouka. Rezultati intervjujev z otroki in analize risb so pokazali, da si otroci pri učiteljih želijo naslednje osebne lastnosti: prijaznost, pravičnost, zabavnost, dobroto, pomoč, igrivost idr. Pričakovano učiteljevo vedenje je, da učencem prisluhne, je razumevajoč, učencem nudi občutek varnosti in spodbuja njihovo odgovornost. Učenci so torej izpostavili moralno-etične kvalitete in vedenja človeka. Opisu pa so dodali tudi realno, neidealizirano podobo učitelja, da se včasih jezi. Pomembni sta izraženost oz. uravnoteženost prepleta lastnosti ter ustrezna vedenjska odzivnost učitelja. Manj zaželene lastnosti in vedenja lahko učitelj korigira, vendar mora biti pripravljeni na kritiko, jo sprejeti in upoštevati pri nadaljnjem osebnostnem in profesionalnem razvoju. Po moji oceni učenci v svojih pričakovanjih niso prezahtevni. Njihova pričakovanja se ujemajo s kurikularnimi dokumenti o izobraževanju učiteljev in pričakovanimi kompetencami.

Učitelji pa pod vplivi družbenih pritiskov, kot je razvidno tudi iz rezultatov raziskave, dobijo občutek, da imajo učenci nestvarne predstave o njihovih nalogah, da od njih pričakujejo vsestranskost in popolnost. Hkrati pa na učence gledajo kot na tiste, ki vidijo samo svoje pravice in ne dolžnosti, kar seveda ne drži. Na podlagi raziskave ugotavljam, da so učenci bolj zadovoljni s tistimi učitelji, ki dobro vodijo razred (pomagajo, vodijo, spodbujajo, odgovornost) in ob tem poznajo ter upoštevajo mnenja otrok. Raziskava opozarja na pomembnost proučevanja učiteljevih lastnosti in vedenja ter njihovega vpliva na zadovoljstvo učencev.</dc:description><dc:publisher>[M. Planinc]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-21 02:48:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83665</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
