<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83536"><dc:title>Spletno nadlegovanje in učenci s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Skumavc,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>Hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je s seboj prinesel množično rabo komunikacijskih naprav in spleta kot medija za prenos podatkov. Tehnologija osebam s posebnimi potrebami omogoča lažji dostop do različnih vrst informacij, nekaterim predstavlja orodje za lažje in bolj enakovredno vključevanje v družbeno okolje. Skupaj s koristmi pa so, tako v obči kot v strokovni literaturi, vedno bolj v ospredju tudi pasti in nevarnosti spleta. Spletno nadlegovanje zajema vrsto nasilnih dejanj, ki jih posameznik ali skupina namerno in ponavljajoče izvaja proti žrtvi s pomočjo IKT. Zaradi lastnosti tehnologije tudi enkraten dogodek žrtev lahko podoživlja dlje časa oz. večkrat, kar lahko še poveča negativne učinke sporočil. Kljub temu, da spletno nadlegovanje nekateri dojemajo kot običajno vedenje brez fizične škode, kot običajen del odraščanja, gre za še posebej kruto obliko nadlegovanja, ki se v nekaterih primerih konča tudi s samomorom žrtve. Raziskave navajajo različne razsežnosti spletnega nadlegovanja, redke pa so raziskave, ki preučujejo spletno nadlegovanje med otroci s posebnimi potrebami. S spletnim vprašalnikom, ki je bil prilagojen za učence s težavami pri branju, smo opravili raziskavo, s katero smo opisali izkušnje učencev osnovne šole s spletnim nadlegovanjem v različnih vlogah. Z dodatnim vprašalnikom smo vodstvene delavce šol sodelujočih učencev spraševali o njihovih izkušnjah in preventivni politiki šole na področju spletne varnosti. S statističnim programom SPSS smo podatke analizirali in iskali razlike med podvzorci učencev z uporabo 2-preizkusa. Za analizo stališč anketirancev smo uporabili Kruskal-Wallisov preizkus. V raziskavi je sodelovalo 196 učencev treh izobraževalnih programov iz 18 osnovnih šol. Z razdelitvijo vzorca na tri podvzorce učencev (glede na izobraževalni program) smo primerjali izkušnje s spletnim nadlegovanjem med učenci, usmerjenimi v programa za učence s posebnimi potrebami, in učenci v rednem programu osnovne šole. Ugotovili smo, da večina učencev na splet dostopa prek računalnika oz. mobilnika, pri tem pa jih več kot polovico nihče ne nadzira. Med podvzorci učencev nismo odkrili statistično pomembnih razlik v izkušnjah s spletnim nadlegovanjem, podatki pa nakazujejo, da se v vlogi žrtve znajde približno desetina učencev. Raziskava je pokazala, da mladi menijo, da se znajo pred spletnimi pastmi dobro zaščititi ter da so o tem največ izvedeli v šoli. Kljub temu je opazna nizka stopnja zaupanja v kompetence učiteljev za svetovanje in pomoč na tem področju. V analizi odgovorov sodelujočih šol opažamo, da večina šol še nima sprejetih posebnih pravil s področja spletne varnosti, kljub temu, da nismo našli statistično pomembnih povezav med številom učencev, vključenih v spletno nadlegovanje, in prisotnostjo pravil s področja spletne varnosti. Na podlagi stanja smo oblikovali predloge in priporočila za preventivno usmeritev šol v spletno varnejše skupnosti, s poudarkom na posebnih potrebah učencev, kar predstavlja prispevek raziskave na strokovnem in znanstvenem področju.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-17 02:59:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>83536</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
