<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83450"><dc:title>VZPOSTAVITEV MERILNEGA SISTEMA ZA MERJENJE MOČI IN ENERGIJE ELEKTRIČNEGA KOLESA</dc:title><dc:creator>DOBRAVEC,	NEJC	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ažbe,	Valentin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Arduino</dc:subject><dc:subject>android</dc:subject><dc:subject>napetost</dc:subject><dc:subject>tok</dc:subject><dc:subject>moč</dc:subject><dc:subject>ACS 712</dc:subject><dc:subject>bluetooth</dc:subject><dc:subject>Hallov efekt</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je zasnovano na merjenju toka in napetosti električnega kolesa ter izračunu njegove moči in energije. Izmerjene vrednosti so prikazane na različne načine: najprej na android napravi, na kateri je predstavljena zgolj številska vrednost meritev. Za grafični prikaz meritev pa sta uporabljna TFT LCD-zaslon, priključen na Arduino, ter program Processing, ki je namenjen prav grafični upodobitvi meritev na osebnem računalniku.
Na tržišču imamo na razpolago najrazličnejše pripomočke in metode za merjenje napetosti in toka. Zagotovo med cenejše spada uporaba že kar dobro razvitega in razširjenega orodja Arduino. Le-ta obstaja v najrazličnejših velikostih, odvisno od načina uporabe ter od zahtevnosti projekta. Arduino ploščice imajo namreč različno število vhodov, izhodov in celo internetni priključek.
Za merjenje toka je skupaj z Arduino ploščico najenostavneje uporabiti senzor ACS 712, ki deluje na principu Hallovega efekta in obstaja v treh različnih velikostih toka. Merjeno napetost je treba prilagoditi na velikost vhodne napetosti merilnega člena, in sicer z napetostnim delilnikom, sestavljenim iz dveh uporov.
Eden izmed ciljev je tudi vse izmerjene vrednosti, ki smo jih izmerili z Arduinom in jih poslali preko bluetooth komunikacije, prikazati na android telefonu. Tudi na tem področju je možno uporabiti najrazličnejša programska orodja: od profesionalnih do bolj laičnih. V nalogi sta uporabljena precej razširjen MIT app inventor ter S2-terminal, ki sta namenjena predvsem začetnikom. Meritve so prikazane tudi v obliki grafa na LCD-zaslonu.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-14 09:15:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83450</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
