<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83442"><dc:title>Vzpostavitev lastne stalne postaje GNSS in predstavitev rešitev za optimalno določitev položaja</dc:title><dc:creator>Gregorič,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlovčič Prešeren,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štebe,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>GNSS</dc:subject><dc:subject>točnost</dc:subject><dc:subject>statična in RTK-metoda izmere</dc:subject><dc:subject>referenčna postaja</dc:subject><dc:subject>omrežje postaj</dc:subject><dc:subject>protokol NTRIP</dc:subject><dc:subject>omrežje SIGNAL</dc:subject><dc:description>Tehnologija GNSS v geodeziji omogoča hitro in enostavno določitev položajev točk homogene točnosti v globalnem koordinatnem sistemu. Pri določanju koordinat novih točk se večinoma poslužujemo RTK-metode izmere GNSS, saj nam omogoča takojšnjo določitev koordinat novih točk. Za realizacijo metode potrebujemo sprejemnik GNSS na referenčni postaji z znanimi koordinatami ali omrežje sprejemnikov, ki posreduje opazovanja z referenčne postaje premičnemu sprejemniku, da lahko le-ta določi koordinate novih točk v realnem času. Območje možnosti uporabe metode RTK je odvisno od pokritosti s signalom GSM oziroma od dometa radijskega prenosa podatkov, medtem ko je kakovost določitve položaja pogojena z razdaljo med sprejemnikoma na znani in novi točki. V primeru pokritosti območja z omrežjem stalnih postaj so lahko oddaljenosti od referenčne postaje večje kot v primeru uporabe samostojne postaje, saj omrežje omogoča dodatne mrežne koncepte določitve koordinat točk. V magistrski nalogi smo vzpostavili lastno stalno delujočo postajo GNSS s posredovanjem opazovanj po internetu z uporabo protokola NTRIP. Koordinate stalne postaje in štirih kontrolnih točk smo določili s statično metodo izmere GNSS z navezavo na državno omrežje postaj SIGNAL. Kakovost izmere RTK smo ovrednotili s primerjavo koordinat kontrolnih točk, ki smo jih določili najprej s statično metodo izmere in nadalje z različnimi izvedbami metode RTK. Pri teh smo za referenčno stojišče privzeli najprej lastno postajo GNSS in nato referenčno stojišče, ki ga nudi omrežje stalnih postaj SIGNAL. V nadaljevanju smo glede na odstopanja koordinat od referenčnih vrednosti določili optimalno območje uporabe lastne stalne postaje GNSS za kakovostno določitev koordinat novih točk.</dc:description><dc:publisher>[J. Gregorič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-14 03:04:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83442</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>