Uporaba zgodbe kot sredstva za doseganje ciljev začetnega naravoslovjaRajer, Nina (Avtor) Kos, Marjanca (Mentor) predšolski otrociV zgodnjem naravoslovju je pomembno, da otroci pridobivajo neposredne izkušnje z živim, saj se preko tega učijo in dosegajo zastavljene kurikularne cilje. V primerih, ko to ni mogoče, lahko otroci spoznavajo in usvajajo znanje s poslušanjem naravoslovno primernih zgodb. Tudi če je neposredno učenje otrokom omogočeno, lahko zgodba primerno dopolni naravoslovno izkušnjo. V diplomskem delu smo raziskovali razširjenost uporabe zgodb za učenje začetnega naravoslovja v vrtcih ter značilnosti zgodb, ki se v ta namen uporabljajo. Poleg tega smo po medijsko odmevni resnični zgodbi volka Slavca sestavili lastno zgodbo, ob kateri bi otroci spoznavali biologijo volka, to zgodbo uporabili v skupini predšolskih otrok in preverili njen učinek na znanje otrok o volku ter odnos do te živali. V raziskavo uporabe zgodbe za učenje naravoslovja v vrtcu smo vključili 66 vzgojiteljev iz osmih slovenskih vrtcev. Izvedli smo pisno anketo, preko katere smo želeli raziskati, v kolikšni meri vzgojitelji pripovedovanje zgodb vključujejo v pedagoški proces na področju dejavnosti Narava. Zanimalo nas je, katere zgodbe za ta namen uporabljajo in katere konkretne cilje si ob tem zastavljajo. Izmed vseh navedenih zgodb smo deset najpogosteje navedenih ovrednotili z vidika primernosti doseganja ciljev začetnega naravoslovja. V skupini predšolskih otrok starih od 3 do 6 let, smo izvedli začetni intervju, s katerim smo želeli izvedeti, kakšno je njihovo poznavanje volka, njegove biologije, vedenja, načina življenja, razmnoževanja in potencialne nevarnosti za človeka. V dveh naslednjih zaporednih srečanjih z otroki smo jim predstavili našo avtorsko zgodbo o volku Slavcu, ki vključuje pomembne podatke o biologiji volka, načinu njegovega življenja in razmnoževanja ter nenevarnosti za človeka. Med drugim pripovedovanjem zgodbe smo z vprašanji spodbujali otroke, da so dopolnjevali osnovno zgodbo. Ob naslednjem srečanju z otroki smo izvedli končni test, kjer so otroci odgovarjali na enaka vprašanja kot v začetnem testu. Po štirih tednih smo izvedli pozni končni test, s katerim smo ponovno preverili znanje otrok o volku. Rezultati ankete med vzgojitelji so pokazali, da velika večina vzgojiteljev v svoji praksi uporablja zgodbe tudi za učenje naravoslovja. Največkrat jih uporabljajo kot uvodno motivacijo, pogosto pa tudi v samem procesu učenja, kot zaključno dejavnost ali pa za utrjevanje znanja. Dve tretjini vzgojiteljev menita, da je v slovenskem prostoru na razpolago dovolj zgodb, primernih za doseganje ciljev začetnega naravoslovja. Rezultati analize desetih najpogosteje navedenih zgodb so pokazali, da so te za doseganje ciljev začetnega naravoslovja primerne le ob dodatnem pogovoru vzgojitelja z otroki, saj se v njih tesno prepletata domišljijski in realni svet, kar lahko zavira pridobivanje pravilnih naravoslovnih predstav. V veliki večini analiziranih zgodb so avtorji želeli približati vsebino otrokom tako, da so pripisovali živalim in rastlinam človeške lastnosti. V nekaterih analiziranih zgodbah smo poleg sporočila, zaradi katerega vzgojitelji zgodbo uporabljajo, našli tudi naravoslovne neresnice. Rezultati intervjujev z otroki so pokazali, da otroci sicer poznajo volka, vendar so bile njihove začetne predstave v večji meri napačne. Njihove opredelitve, ali jim je volk všeč ali ne, so slonele na podlagi njegovega videza in negativni vlogi, ki jo ima volk v pravljicah. Za razliko od začetnega testa so otroci v končnem in poznem končnem testu svoje trditve podkrepili z novim znanjem o biologiji volka in njegovim značilnim vedenjem. Rezultati vprašanj o videzu volka so pokazali, da so otroci imeli najprej v večji meri površno ali napačno predstavo, v končnem in poznem končnem testu pa se je izkazalo, da je polovica otrok navajala pravo barvo dlake in ustrezno velikost. Pri vprašanju o vedenju volka so imeli pri poznem končnem testu skoraj vsi otroci pravilno in natančno predstavo, enako se je zgodilo pri vprašanjih o prehrani, načinu prehranjevanja, življenjskem prostoru in načinu življenja. Odgovori na vprašanje, kateri živali je volk najbolj podoben, niso prinesli pričakovanih rezultatov. Tretjina otrok je v zadnjih dveh testih navajala, da je volk podoben medvedu. Pri vprašanjih o nevarnosti volka so otroci v končnem testu (13) in poznem končnem testu (8) odgovarjali, da je volk ljudem nevaren, kar ni bilo v skladu z našimi pričakovanji. Menimo, da so stereotipi o volkovih, ki se v otrocih oblikujejo med poslušanjem pravljic z negativno vlogo volka, premočno zasidrani in zato ne moremo pričakovati hitrih sprememb na tem področju. Ugotovili smo, da je učenje preko zgodbe učinkovit način spoznavanja vsebin in pojmov, ko neposredna izkušnja ni mogoča ali pa če želimo neposredno izkušnjo še podkrepiti. Kljub temu da imamo v slovenskem jeziku kakovostne zgodbe z naravoslovno tematiko, bi jih potrebovali še več, saj bi bilo tako vzgojiteljem in posledično otrokom omogočeno lažje in učinkovitejše spoznavanje naravoslovnih vsebin.20162016-06-10 02:36:21Diplomsko delo/naloga83411sl