<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83410"><dc:title>Predstave predšolskih otrok o medvedu</dc:title><dc:creator>Fajdiga,	Damjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Začetno naravoslovje</dc:subject><dc:description>Medvedje v ljudeh vzbujajo različna čustva – od strahu do ljubečega sočutja. Na otrokovo mnenje predvsem vplivajo najrazličnejši mediji, pravljice in knjige. Tako nekateri to žival enačijo s svojim plišastim medvedkom, brez katerega ne morejo zaspati, drugi pa imajo o tej živali negativne predstave, saj si ga predstavljajo kot največjo nevarnost, ki živi v temačnem gozdu. S pomočjo aktivnega učenja poskušamo otroku spremeniti njegov stereotipni pogled, saj pri tem otroka celostno, miselno in čustveno aktivira ter je zanj osebno pomembno in vpeto v resnične življenjske okoliščine. 

V diplomskem delu smo se osredinili ravno na to, kako otroci s pomočjo aktivnega učenja pridobijo znanje. V individualnih intervjujih smo raziskovali, v kolikšni meri otroci poznajo žival medveda in kakšen je njihov odnos do te živali. Vzorec je zajemal štiriinštirideset otrok, starih od 5 do 6 let. Ugotovili smo, da otroci v veliki meri nimajo ustreznih predstav o medvedu in da so v njihovih predstavah prisotni stereotipi.  Na osnovi teh ugotovitev smo zasnovali in izvedli dejavnosti, v katerih so otroci z aktivnim učenjem pridobili znanje o medvedu. Podrobneje smo se posvetili telesnim značilnostim, prehranjevanju, življenjskem okolju, življenju pozimi in nevarnosti medveda.

Dejavnosti smo izvajali v eksperimentalni skupini, ki je štela dvaindvajset otrok. Za primerjavo smo vključili kontrolno skupino, ki je tudi štela dvaindvajset otrok. Po izvedenih dejavnostih smo individualne intervjuje ponovno izvedli ter v primerjavi s predhodnimi predstavami zaključili, kako so izvedene dejavnosti vplivale na njihovo znanje o medvedu. 

Analiza rezultatov eksperimentalne skupine je pokazala, da so otroci s pomočjo aktivnega učenja pokazali izboljšanje znanja o medvedu ter tudi večina stereotipov o tej živali je izginila. Medved je za delovanje ekosistema zelo pomembna žival in stalno je prisoten v slovenskem prostoru. Vendar imajo ljudje o njem pogosto napačne predstave, kar vpliva na njihov odnos do te živali. Negativen odnos ljudi in pomanjkljivo znanje pa zmanjšujeta možnost kakovostnega sobivanja človeka in medveda. Ker se odnos do narave oblikuje že v zgodnjem otroštvu, je treba k pridobivanju znanja in oblikovanju pozitivnega odnosa do narave, tudi do medveda, pričeti že v vrtcu. Tudi rezultati mojega diplomskega dela kažejo, da je to smiselno.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-10 02:36:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83410</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
