<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83400"><dc:title>Doživljanje prehoda na trg dela z vidika socialnih pedagoginj</dc:title><dc:creator>Počivalšek,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehod na trg dela</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava aktualni problem med mladimi danes, in sicer prehodno obdobje med samim izobraževanjem ter vstopom na trg dela. Gre za obdobje, ki je polno negotovosti, raznolikosti, nestabilnosti in se glede na družbene razmere za nekatere le še podaljšuje. Glede na stanje v družbi je vedno manj takšnih diplomantov, ki se zaposlijo takoj po končanem izobraževanju, ter posledično vedno več takšnih, ki se s t. i. »statusno praznino« soočajo na različne načine. Na sploh je znano, da je prihodnost mladih v svetu dela danes vedno bolj odgovornost vsakega posameznika posebej, odvisna od njegovih osebnih veščin, izkušenj, poznanstev ter prav tako strokovnih kompetenc, ki jih pridobi med izobraževanjem. Sam sistem izobraževanja in zaposlovanja tako proizvaja t. i. »zmagovalce« na eni strani ter »poražence« na drugi. Namen empiričnega dela je tako preveriti, kako je to povezano s študentkami socialne pedagogike, ki so tik pred vstopom na trg dela, ter njihovo vizijo dela v prihodnosti. Predmet raziskovanja so prav tako njihovi strahovi, strategije soočanja in spoprijemanja s problematiko zaposlovanja, njihovi načrti in vizija dela za vnaprej, morebitna povezanost z zasebno sfero življenja ter konec koncev raziskati pomen pridobljenih kompetenc, samega študija socialne pedagogike ter izkušenj s področja dela (študentskega ter prostovoljnega), pridobljenih med samim študijem, na soočanje s prihodnostjo na trgu dela. Zaokroženo in v celoti gre torej za doživljanje in spopadanje s prehodom na trg dela z vidika socialnih pedagoginj. Raziskava v večji meri temelji na deskriptivni metodi in kvalitativnem raziskovalnem pristopu, za potrebe opisa osnovne množice sem uporabila tudi kvantitativni pristop. V osnovni množici so zajete vse študentke socialne pedagogike, ki so v študijskem letu 2014/15 zaključevale drugostopenjsko izobraževanje po prenovljenem bolonjskem sistemu. S pomočjo kratkega anketnega vprašalnika, ki je podal le grobo predstavo o doživljanju in soočanju s to problematiko, ter dosedanjimi izkušnjami na področju dela je bila kasneje osnovna množica, razdeljena na podskupine glede na njihove izkušnje in občutja o samem prehodu ter o njihovem sedanjem udejstvovanju. S podskupinami in preglednico o izkušnjah je bil slučajnostno izžreban vzorec šestih študentk, s katerimi je bil kasneje, z vsako posebej, opravljen poglobljen polstrukturiran intervju. Na koncu sem poskušala poiskati morebitne vzporednice in prav tako razlike v njihovih pripovedovanjih ter vse skupaj povezati tudi s teoretičnimi izhodišči.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-09 03:20:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83400</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
