<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=83224"><dc:title>Vloga in naloge učitelja pri individualiziranem programu</dc:title><dc:creator>Bevc,	Mihela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>Pomembna značilnost sodobne vzgoje in izobraževanja je večje zavedanje in upoštevanje raznolikih potreb vseh otrok, vključenih v osnovnošolsko izobraževanje. Učitelji razrednega pouka so postavljeni pred veliko preizkušnjo, kako diferencirati in individualizirati pouk glede na raznolike sposobnosti, zmožnosti in interese učencev. V ta namen se pri pouku poslužujejo strategij dobre poučevalne prakse, ki pa v nekaterih primerih niso dovolj. Takrat učitelji uporabijo naslednje korake petstopenjskega modela pomoči, v katerem peti, zadnji korak predvideva postopek o usmerjanju v ustrezen program, najpogosteje v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevanju DSP). Ko pride do tega, je potrebno izdelati individualiziran program (v nadaljevanju IP), pri katerem je pomembno timsko delo učitelja in ostalih strokovnjakov.       

V teoretičnem delu naloge sem tako zajela spremembe, ki so se dogajale na področju diferenciacije, individualizacije, inkluzije ter integracije, različne oblike pomoči učencem (strategije dobre poučevalne prakse in petstopenjski model pomoči) in skupine otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP). Ugotavljala sem tudi, kakšne so zakonske zahteve za usmerjanje v program s prilagojenim izvajanjem in DSP, kaj je IP in kako je sestavljen ter na koncu še kakšne so vloge različnih strokovnjakov pri timskem delu z OPP.

Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kako dobro učitelji poznajo proces oblikovanja IP oziroma kakšno je njihovo vedenje o IP, v kolikšni meri pri svojem delu dejansko uporabljajo IP, kako ocenjujejo vpliv IP na učinkovitost svojega dela in kakšen je vpliv izkušenj, ki jih imajo z OPP. Predvsem pa me je zanimalo, ali se je v primerjavi s preteklimi leti kaj spremenilo. Za namen raziskave sem oblikovala anketni vprašalnik za učitelje razrednega pouka. 
Rezultati raziskave so pokazali, da je učiteljevo poznavanje oziroma vedenje o IP večinoma dobro, da se pri svojem delu velikokrat zanašajo nanj in ga uporabljajo ter imajo v večini pozitiven odnos do OPP in IP. Glede na primerjavo z drugimi raziskavami lahko rečemo, da se kažejo določeni premiki na področju vzgoje in izobraževanja OPP ter njihovi integraciji v osnovnošolski program.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-08 03:15:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>83224</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
