Vrstniško učenje elektrike in magnetizma v 4. razredu osnovne šoleNahtigal, Neja (Avtor) Pavlin, Jerneja (Mentor) »peer instruction«Učitelji danes ne morejo več poučevati tako, kot so poučevali njih, če želijo pripraviti učence na izzive prihodnosti. Učenje ne pomeni več le pomnjenja vsebin in rezultatov, ampak je proces gradnje in osmišljanja znanj ter razvijanja spretnosti. Medtem ko je poučevanje ustvarjanje pogojev za to. Učitelji se morajo zavedati svoje spremenjene vloge, ker niso več zgolj posredovalci znanja, pač tudi pa organizatorji dela v razredu in svetovalci, ki podpirajo učinkovito skupinsko delo, ki lahko temelji na učenju s sošolčevo razlago. V magistrskem delu smo preučevali uspešnost vrstniškega učenja pri obravnavi tem elektrike in magnetizma v 4. razredu osnovne šole. Vrstniško učenje omogoča dialog z vrstniki, možnost spraševanja, preverjanje ciljev, ustreznosti in pravilnosti lastnih domnev ter identifikacije. Mazur je za poimenovanje tehnike vrstniškega učenja uporabil izraz »Peer Instruction«, ki ga prevedemo kot poučevanje s sošolčevo razlago. Elektrika in magnetizem sta temi, s katerima se otroci srečajo že v vrtcu. Spoznavajo lastnosti magnetov, se z njimi igrajo in raziskujejo. V 3. razredu osnovne šole se učenci seznanijo z varčevanjem energije. Obsežnejša obravnava sledi v 4. razredu, ko učenci raziskujejo in pojasnjujejo pojme, povezane z elektriko in magnetizmom. Pri načrtovanju učnih ur o elektriki in magnetizmu učitelji pogosto predvidijo eksperimentalno delo. Obenem raziskave kažejo, da je razumevanje pojmov povezanih z elektriko in magnetizmom, za učence nižjih razredov osnovne šole zahtevno. Skrbno načrtovanje aktivnosti, povezanih z omenjenima temama, omogoča, da lahko preverimo, koliko se lahko učenci naučijo ob razlagi svojih sošolcev, kar smo si zastavili za cilj magistrskega dela. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo. Prepletala sta se kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop. V ta namen smo načrtovali štiri šolske ure za 4. razred osnovne šole, pri katerih je prevladovala metoda poskusa in tehnika poučevanja s sošolčevo razlago. Način vzorčenja je neslučajnostni, namenski. V raziskavo je bilo vključenih 19 učencev 4. razreda izbrane podeželske osnovne šole. Podatke smo zbirali sproti, z glasovalnimi listki, ki so jih učenci izpolnili pred in po razlagi ali praktičnem poskusu, in beleženjem opažanj. Tako smo pridobili podatke o tem, kaj so se učenci naučili. S tremi učiteljicami smo izvedli polstrukturiran intervju o poznavanju tehnike poučevanja s sošolčevo razlago. Opažanja kažejo, da so bili prvi odzivi učencev na uporabo tehnike poučevanja s sošolčevo razlago pozitivni. Analiza zbranih odgovorov učencev kaže, da je vrstniško učenje uspešno tudi pri mlajših učencih. Uporaba tehnike je bila uspešna že prvo uro, saj so učenci usvojili zastavljene učne cilje. V povprečju je pri prvi uri pravilno odgovorilo na vsa vprašanja 11 od 18 učencev (61 %). Pri četrti uri je v povprečju pravilno odgovorilo na vsa vprašanja 15 od 19 učencev (79 %). Intervjuji z učiteljicami kažejo na to, da se poslužujejo tehnik vrstniškega učenja, vendar omenjene tehnike pred tem niso poznale. Izsledkov izvedene raziskave ne moremo posplošiti na širši vzorec, saj je v raziskavi sodelovalo majhno število učencev. Obenem je bila to naša prva izkušnja z uporabo omenjene tehnike vrstniškega učenja. Uporabili smo jo le pri dveh temah, raziskovanje pa je bilo omejeno na krajši čas. Izsledki nam nakazujejo smernice za nadaljnje raziskovanje.20162016-05-27 04:05:11Magistrsko delo/naloga83099sl