<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=82710"><dc:title>Pogled na nemški »energetski preobrat«</dc:title><dc:creator>SREBRNJAK,	IZTOK	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihalič,	Rafael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>energetska revolucija</dc:subject><dc:subject>globalno segrevanje</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:subject>cena energije</dc:subject><dc:subject>stabilnost sistema</dc:subject><dc:description>Skrb za okolje, izpusti toplogrednih plinov, ohranjanje planeta, energetska neodvisnost. To so stvari s katerimi se poleg gospodarske in finančne krize ukvarja praktično cel svet. Izjeme so ZDA, Kanada, Rusija, Nova Zelandija in Japonska, ki v Kjotskem sporazumu niso nikdar niti želele sodelovati. 
Čisto nasprotje teh nekaj izjem je Nemčija, ki je od vseh podpisnic omenjenega sporazuma vzela stvar najbolj resno in zagnano. V diplomski nalogi sem analiziral ravno to državo kot proizvajalko največ energije iz obnovljivih virov na svetu. Uresničitev sanj o 80 % oskrbi z obnovljivimi viri je zaenkrat še precej oddaljena. Trenutno so tako politiki kot tudi ljudem največji trn v peti jedrske elektrarne, ki se jim po nesreči na Japonskem zdijo še bolj nevarne. Sam prehod na obnovljive vire ustvarja nove težave, reševanje le-teh je tehnično zahtevno, predvsem pa drago. Cene električne energije skačejo v nebo, državljani so nezadovoljni, politiki v dvomih.
Država prestaja kar se tiče energetike precej težke čase. Ljudje izgubljajo upanje, znanstveniki ter inženirji so na preizkušnji. Le s trdno zastavljenim ciljem, voljo, tehničnim znanjem in pravilnim razmišljanjem politike, je lahko cilj tudi dosežen.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-17 15:10:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>82710</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
