<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=82"><dc:title>Vpliv alkilamonijevega klorida na vezavo in učinkovitost bakrovih pripravkov</dc:title><dc:creator>Gorše,	Mihael	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>bakrovi zaščitni pripravki</dc:subject><dc:subject>izpiranje</dc:subject><dc:subject>fungicidne lastnosti</dc:subject><dc:description>Za zaščito lesa pogosto uporabljamo zaščitne pripravke na osnovi bakrovih spojin. Bakrovi pripravki so zelo učinkoviti fungicidi. Vendar se Cu iz lesa izpira. V zadnjem času se pojavljajo tolerantni sevi gliv, na katere Cu ne deluje več fungicidno. Zato smo skušali ugotoviti, kako na izpiranje Cu in na fungicidne lastnosti vplivajo kvartarne amonijeve spojine. S pripravki na osnovi bakra, etanolamina, kvartarnih amonijevih spojin, oktanojske kisline in biocida topbor, smo vakuumsko impregnirali vzorce iz smrekovega lesa. Po kondicioniranju in izpiranju smo v izpirku določili delež bakra z atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Ugotovili smo, da se je ob prisotnosti amina močno zmanjšalo izpiranje Cu. Fungicidne lastnosti impregniranih vzorcev smo ugotavljali z mini blok metodo. Izprane in neizprane vzorce smo izpostavili delovanju gliv navadne tramovke (Gloeophyllum trabeum), bele hišne gobe (Antrodia vaillantii) in pisane ploskocevke (Trametes versicolor). Ugotovili smo, da izpiranje vzorcev ne poslabša fungicidnih lastnosti zaščitnih pripravkov.</dc:description><dc:publisher>[M. Gorše]</dc:publisher><dc:date>2005</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>82</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
