Uporaba plesnih elementov v plesnem gledališču pri študentih predšolske vzgojeTratnik, Petra (Avtor) Gregorc, Jera (Mentor) vrtecumetnostustvarjalni gibplesno izražanjeplesno gledališčeVzgojitelji v javnih slovenskih vrtcih načrtujejo delo skladno z veljavnim Kurikulumom za vrtce. V njem so različni strokovnjaki, na podlagi podrobnih in obširnih analiz o razvoju otroka in njegovem učenju ter s temeljnim ciljem optimalnega razvoja, postavili procesno-razvojne cilje na šestih kurikularnih področjih, ki so jih poimenovali: jezik, matematika, gibanje, narava, družba in umetnost. Strogo ločevanje med njimi ni smiselno, saj ravno povezovanje razdrobljenih delov vsebine pridobiva razumljivejše in uporabnejše znanje. Zaradi specifike razvoja predšolskega otroka je t.i. medpodročno povezovanje še toliko bolj smiselno oziroma celo nujno. Načini za hkratno obravnavanje različnih kurikularnih področij so različni. Ena od možnosti je uporaba plesa, ki sodi na področje umetnosti. Področje umetnosti sestavljajo različne dejavnosti: likovne in oblikovalne, glasbene in avdio-video, dramske in plesne. Med plesne dejavnosti uvrščamo rajalne igre, ljudske plese, plesna gledališča in oglede plesnih predstav ter uprizarjanje različnih obredov, likov, čustev, narave in poklicev preko ustvarjalnega giba. Predpogoj za načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela je poznavanje različnih dejavnosti za plesno izražanje. V magistrskem delu zato predstavljam plesno izražanje v vrtcu, in sicer se osredinim na to, kaj je ples, kako ples vpliva na človekovo telo v celoti in kako ga je zato smiselno načrtovati ter na kaj moramo biti pri tem pozorni. Preko razumevanja gibalnega razvoja umestim ustvarjalni gib kot učinkovito metodo dela v vrtcu in šoli. S konkretnimi primeri plesnih spodbud in njim pripadajoče dejavnosti plesnega ustvarjanja predstavim možno načrtovanje medpodročnega povezovanja. Z ugotavljanjem vloge vzgojitelja pri izbiri načina dela z otrokom in njegovo avtonomnostjo pri tem raziskujem pomen subjektivnih teorij. Menim, da imajo te močan vpliv pri usmerjanju pedagoškega dela. Ker se oblikujejo dlje časa in nanje med drugim pomembno vpliva tudi študij, želim ugotoviti koliko in katere plesne elemente bodoči vzgojitelji uporabljajo pri delu z otroki, ali upoštevajo starostne razlike med otroki, kakšne pomanjkljivosti so v njihovem znanju. Raziskava je zasnovana kvantitativno. V vzorec je zajetih 30 videoposnetkov otroških plesnih nastopov, ki so jih posneli študentje prvih letnikov na študentski praksi od leta 2000 do -2005. Iz posnetkov sem naredila sistematično analizo po vnaprej pripravljenem merskem inštrumentu za ugotavljanje izbranih plesnih elementov in drugih izbranih spremenljivk (starost otrok, metode poučevanja ipd.). Rezultati kažejo, da dajo študentje med predstavo več poudarka na besedilo in govorjenje kot pa na spodbujanje otrok k plesnemu izražanju. Analiza posnetkov je pokazala tudi, da med starejšimi in mlajšimi otroki ni bistvenih razlik v gibalnem ustvarjanju, kljub temu da je zaradi gibalnega in celostnega razvoja to bilo smiselno pričakovati. Vzroke za to sem iskala v pomanjkanju znanja študentov in premalo prakse z otroki v vrtcih .[P. Tratnik]20162016-05-05 02:54:14Magistrsko delo/naloga81725sl