<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81636"><dc:title>Postopek za analizo reza narejenega z laserskim žarkom</dc:title><dc:creator>SABADIN,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelj,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lasersko strukturiranje</dc:subject><dc:subject>laserski žarek</dc:subject><dc:subject>analiza reza laserskega žarka</dc:subject><dc:subject>fokus laserskega žarka</dc:subject><dc:subject>astigmatizem</dc:subject><dc:subject>najvišja hitrost strukturiranja</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga raziskuje možnost uporabe računalniškega algoritma za analizo reza laserskega žarka iz zajete slike testnega vzorca, kot enakovredno metodo analize ročni aplikativni metodi. Le-ta je priljubljena zaradi svoje enostavnosti in nizke cene, ampak ima tudi svoje slabosti, kot sta potrebno predznanje posameznika, ki opravlja analizo in subjektivnost interpretacije rezultatov. S pomočjo namensko razvitega algoritma za analizo reza laserskega žarka se je mogoče izogniti slabostim ročne analize, saj algoritem hitro in objektivno interpretira rezultate.
V prvem poglavju je na kratko predstavljeno lasersko strukturiranje, lastnosti laserske svetlobe in delitev obstoječih metod za določitev položaja fokusa laserskega žarka. V drugem poglavju je podrobneje predstavljena aplikativna metoda analize in vpliv posameznih parametrov laserskega žarka ter parametrov strukturiranja na končni vzorec. Analiza z algoritmom je opisana v tretjem poglavju in poteka na sliki namensko zasnovanega testnega vzorca, ki omogoča določitev iskanih parametrov. Algoritem omogoča določitev grobe ocene položaja fokusa, natančno oceno položaja fokusa z oceno astigmatizma na materialu in najvišjo hitrost strukturiranja testnega materiala.
Delovanje algoritma je bilo preizkušeno na več laserskih virih in rezultati so bili primerjani z rezultati ročnega aplikativnega pristopa v četrtem poglavju. Opravljeni so bili tudi testi ponovljivosti rezultatov analize z algoritmom, občutljivosti na jakost osvetlitve testnega vzorca, vpliv premika testnega materiala in vpliv hitrosti strukturiranja, oziroma ožganin na končni rezultat analize. Preko testiranja je bilo dokazano, da je analiza s pomočjo algoritma za analizo reza povsem primerljiva z metodo ročne analize.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-21 15:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>81636</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
