<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81577"><dc:title>Ne najmočnejši zmagovalci teniškega turnirja</dc:title><dc:creator>SIVAK,	OLEKSANDR	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fijavž,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>manipulacija turnirja</dc:subject><dc:subject>tenis</dc:subject><dc:subject>deterministični zmagovalec</dc:subject><dc:subject>slabi zmagovalec</dc:subject><dc:subject>slabi igralec</dc:subject><dc:description>Zmagovalec tekmovanja je odvisen od začetnih pozicij igralcev. Omejimo se na primer, ko se v vsaki igri pomerita dva igralca. Naš cilj je ugotoviti, kateri igralci so lahko zmagovalci tekmovanja, če vnaprej poznamo vse možne rezul- tate dvobojev. Omejili se bomo na tekmovanja, kjer zmagovalec dvoboja napreduje v naslednji krog, poraženec pa je izločen iz tekmovanja. Osredotočili se bomo na teniške turnirje na podlagi realnih podatkov s spletne strani atpworldtour.com. Končni zmagovalec turnirja je odvisen od začetnih pozicij igralcev v prvem krogu — temu rečemo razpored. Določiti želimo vse možne zmagovalce tekmovanja in za vsakega zmagovalca π določiti ustrezen razpored. Poleg tega študiramo tudi, kako dobri so zadostni pogoji, ki jih opiše Williams v članku Fixing a Tournament (Williams, AAAI 2010). Kot primer, eden naših rezultatov pravi, da je lahko igralec, katerega relativna uvrstitev je med 1. in 36. mestom, z veliko verjetnostjo lahko zmagovalec teniškega tekmovanja s 64 udeleženci.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-15 11:50:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81577</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
