<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81549"><dc:title>Regulacija napetosti v distribucijskih omrežjih s pomočjo SN/NN regulacijskih transformatorjev</dc:title><dc:creator>MUHIČ,	TADEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razpršeni viri</dc:subject><dc:subject>regulacija napetosti</dc:subject><dc:subject>napetostni profil</dc:subject><dc:subject>regulacijski transformator</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je predstavljen način reševanja ohranjanja napetosti znotraj predpisanih meja v razdelilnih omrežjih zaradi težav, ki so nastale kot posledica vse večjega števila implementiranih razpršenih virov v omrežje.
Izdelali smo regulacijski algoritem, ki je sposoben poleg VN/SN regulacijskega transformatorja regulirati tudi SN/NN regulacijske transformatorje. Za simulacijsko orodje smo uporabili odprtokodni program OpenDSS, katerega smo za potrebe lažje analize, obdelave ter grafičnega prikaza podatkov povezali s programskim paketom Matlab. 
Na začetku dela sta predstavljena vpliv razpršene proizvodnje na napetostni profil ter distribucijski transformator s pripadajočimi razvojnimi trendi. V nadaljevanju je opisan način definiranja omrežja v simulacijskem orodju, na katerem smo simulirali pretoke moči skozi celoten dan. V prvi fazi smo analizirali model osnovnega stanja, kjer v omrežju ni prisotnih razpršenih virov in je prisotna klasična regulacija napetosti. V omrežje smo v naslednji fazi vključili razpršene vire in spremljali odziv omrežja preko potekov napetosti, moči, izgub, padcev napetosti skozi posamezni element ipn. Klasično metodo regulacije napetosti smo nadgradili z integracijo regulacijskih distribucijskih SN/NN transformatorjev ter izdelali algoritem za avtomatsko regulacijo napetosti pod obremenitvijo. Regulacijski distribucijski transformatorji imajo za razliko od klasične metode, kjer se uporablja nastavljivi fiksni odcep, spodobnost avtomatske regulacije regulacijskih odcepov pod obremenitvijo. Regulacijski algoritem za delovanje potrebuje podatke o referenčni merjeni točki. Raziskali smo klasični ter centralni način  delovanja regulacijskega algoritma, kjer uporabljamo različne merjene točke. 
V zadnji fazi dela smo pogledali, kolikšno je maksimalno število integriranih razpršenih virov v NN omrežje pri različnih načinih regulacije. Ker je vpliv integracije razpršenih virov v omrežje zelo odvisen od lokacije integracije in obremenitve omrežja, smo simulacije izvajali iterativno. Iz rezultatov iteracijske metode smo na koncu izračunali povprečje glede na 90 % uspešnih rezultatov.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-12 11:50:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81549</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
