<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81516"><dc:title>Ocena vpliva prelivajoče vode, dela kanalizacijskega s istema Črnomlja, v reko Dobličico</dc:title><dc:creator>Fortun,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Panjan,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krzyk,	Mario	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VKI</dc:subject><dc:subject>prvi val onesnaženja</dc:subject><dc:subject>preliv</dc:subject><dc:subject>program SWMM</dc:subject><dc:subject>koncentracija onesnaževal</dc:subject><dc:subject>kalibracija</dc:subject><dc:subject>reka Dobličica</dc:subject><dc:subject>Črnomelj</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava prvi val onesnaženja. Opisane so definicije pojava prvega vala, opisana je
metoda za določitev srednje koncentracije onesnažil in podan je postopek za določitev razmerja masnega
prvega vala, s katerim določimo, koliko mase posameznega onesnažila se je izločilo v delu odtoka v
odvisnosti od časa. V drugem delu je predstavljen program SWMM (Storm Water Management Model).
Tretji del naloge obravnava rezultate meritev vzorcev, ki so bili pridobljeni na Viču v Ljubljani. Analiza
je potekala v vseh letnih časih in je vsebovala dvajset parametrov. V četrtem delu je prikazan rezultat
analize vzorcev preliva na razbremenilnem objektu v Črnomlju in vpliv prelite vode na kakovost
Dobličice. Z rezultati analize sem kalibriral model v SWMM ter s tako pripravljenim modelom simuliral
nihanje koncentracij onesnaževal v odvisnosti od časa. Določil sem maso izpranih onesnažil v realnem
padavinskem dogodku dne 21. 11. 2015, v katerem je po dvajsetih sušnih dnevih padlo 20 milimetrov
padavin. Z rezultati simulacije sem določil srednjo koncentracijo onesnažil in količino mase izpranega
onesnažila v odvisnosti od volumenskega odtoka. Ugotovljeno je bilo, da bi v primeru pravilnega
delovanja razbremenilnega in zadrževalnega bazena zmanjšali izpuste posameznega onesnažila tudi za
70 %. Model sem uporabil še za simulacijo padavinskega dogodka s trajanjem 30 minut in povratno
dobo enega leta. Prikazana je primerjava med 20- in 50-dnevnim sušnim obdobjem.</dc:description><dc:publisher>[U. Fortun]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-09 04:00:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>81516</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
