<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81513"><dc:title>Antropogeni in naravni vplivi na Divje in Račevsko jezero</dc:title><dc:creator>Jesenko,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Panjan,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krzyk,	Mario	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VKI</dc:subject><dc:subject>jezero</dc:subject><dc:subject>evtrofikacija</dc:subject><dc:subject>fosfor</dc:subject><dc:subject>dušik</dc:subject><dc:subject>samočistilna sposobnost</dc:subject><dc:subject>antropogeni vpliv</dc:subject><dc:subject>naravni vpliv</dc:subject><dc:description>Jezera so naravni ekosistemi, ki so vsakodnevno izpostavljeni onesnaženju. Glavna krivca sta kemijska
elementa fosfor in dušik. K sreči imajo jezera sposobnost, da se do neke stopnje očistijo. Pravimo, da
imajo samočistilno sposobnost. Onesnaženje jezerske vode povzročajo antropogeni in naravni vplivi iz
okolja. Na količine vnešenega dušika in fosforja pa vplivajo količina padavin, pokritost tal, raba prostora,
stopnja urbanizacije, število gospodinjstev in urejenost odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda. V
diplomski nalogi sem obravnavala in primerjala Račevsko jezero v občini Logatec in Divje jezero pri
Idriji. Namen je bil izračunati okvirne letne količine dušika in fosforja, ki jih jezeri pridobita iz lastnih
prispevnih območji. Izračuni so le okvirni, ker zaenkrat ne obstajajo analize kakovosti voda za jezeri.
Na spletnih straneh ARSO sem najprej poiskala podatke o desetletni povprečni višini padavin na več
padavinskih postajah in določila velikosti in deleže posamezne rabe prostora glede na celotne površine
hidroloških območij obeh jezer. S pomočjo smernic različnih avtorjev sem določila količine obeh
elementov, ki jih prispevajo ceste, utrjene površine, gospodinjstva, čistilne naprave, industrija in
kmetijske površine. Količine sem pridobila za vsako jezero posebej in končne rezultate med sabo še
primerjala. Ker gre za pretežno gozdnata predela, je sledeče, da gozd prispeva tudi največje količine
dušika in fosforja. Med večje onesnaževalce štejemo še ceste in gospodinjstva, ki nimajo urejenega
odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda. Količine onesnažil se bodo znatno zmanjšale, ko bodo odpadne
vode odvedene na čistilno napravo in ko bodo vode iz prometnih cest zadržane v zadrževalnikih.</dc:description><dc:publisher>[P. Jesenko]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-09 04:00:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>81513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
